Kaj bo na mizi za martinovo

Ker praznike pišemo z malo začetnico (martinovo, silvestrovo), razen če so tvorjeni s svojilnim pridevnikom (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje), moramo na stvar pogledati z jezikovnega zornega kota. Jed, ki jo postrežemo na martinovo, je tako martinova raca, ker gre za vrsto jedi, vprašamo se namreč katera jed, in ne čigava. Če nam je perjad podaril Martin, potem bi lahko rekli, da jemo njegovo, Martinovo pečenko. Torej gre za pomensko razliko.

Priročniki si niso enotni

Če pa pogledamo v Slovenski pravopis, ob geslu martinov vidimo, da dopušča tudi zapis Martinova gos, a daje prednost mali začetnici. V ePravopisu so samo različice z veliko začetnico, v SSKJ2 pa sta obe varianti, a je na prvem mestu velika začetnica.

Ja, včasih je res težko izluščiti pravilo …

Sploh ko na Jezikovni svetovalnici preberemo razlago o zapisu jedi. Na splošno so jedi pisane z malo začetnico (dunajski zrezek, idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica), našteti primeri so sestavljeni iz pridevnika na -ski in samostalnika.

Nadalje navaja večbesedna poimenovanja jedi, ki se začenjajo s pridevnikom iz lastnega imena, ter da ta lahko pišemo z veliko začetnico, če imamo v ospredju njihov svojilni pomen, z malo pa, če se je svojilnost oziroma povezava z osebo, po kateri je jed poimenovana, že toliko izgubila, da je ne občutimo. Tu bi vskočili: naš občutek nam pravi, da se je povezava s sv. Martinom že tako izgubila, da bi gos pisali z malo. Toda kaj pa vam pravi vaš občutek? V svetovalnici zaključijo takole: »Ker je odločanje pri tem preveč subjektivno, se pravopisci nagibamo k veliki začetnici.«

To naš občutek precej zmede.

Če kuhajo slavni

A še ni konec zapisa v svetovalnici. Velika začetnica je priporočena, sploh kadar govorimo o jedeh, pripravljenih za slavne osebe ali ki so jih pripravile slavne osebe: Karađorđev zrezek, Esterhazyjeve rezine, Mozartove kroglice, Wellingtonova pečenka ... Ne nazadnje veliko začetnico utemeljuje tudi pogosta raba z desnim prilastkom: pečenka Wellington, rezine Esterhazy.

Martinove pojedine tu ni omenjene (gos Martin?), a bi lahko gladko potegnili vzporednico in jo pisali z veliko začetnico.

Enkrat je treba potegniti črto. Mi bomo na pogrnjeno mizo postavili martinovega piščanca. Godlja, za katero se je izkazal ta zapis, pa naj se še malo pregreva.

Svoje misli o jeziku nam sporočite na e-naslov lektura@slovenskenovice.si.