Kaj govorijo kiti glavači

Umetna inteligenca je pojem, ki je v zadnjem času zelo pogosto v uporabi. Nekateri jo označujejo kot tehnologijo prihodnosti, ki bo ljudem močno pomagala pri nadaljnjem razvoju, na drugi strani ni malo tistih, ki se bojijo, do kod lahko seže njen razvoj – morda celo do tega, da bi nas računalniki nadvladali in narekovali tempo in način našega življenja. Seveda je med tema dvema pogledoma tudi veliko takšnih, ki stopnjo razvoja umetne inteligence s pridom uporabljajo za pomoč pri vsakodnevnih opravilih in delu, v zadnjih letih tudi v znanosti.

Tako je pred časom prišla v javnost presenetljiva novica, da so raziskovalci dekodirali glasove, ki jih spuščajo kiti glavači, in s pomočjo umetne inteligence odkrili, da se med seboj sporazumevajo. To seveda ni nič novega, saj se mnoge živali sporazumevajo z glasovi ali gibi, toda sporazumevanje kitov glavačev poteka po zelo zapletenem sistemu zvokov, ki so, kot so zdaj ugotovili, zelo podobni strukturi glasov, ki jih pri sporazumevanju uporabljamo ljudje.

Profesor oceanografije z Univerze v New Yorku, morski biolog David Gruber pravi, da dekodiranje jezika kitov glavačev lahko pomeni prvi korak k razumevanju, o čem se pogovarjajo nižje živalske vrste, in namignil, da bi ta dosežek lahko pomenil prvi korak k morebitnemu sporazumevanju z oblikami življenja v vesolju. Morda je ta trditev pretirana, pravi profesor Gruber, a vsekakor je dekodiranje govorice kitov revolucionarni korak.

Raziskovanje njihovega življenja in vedenja ni enostavno. Znanstveniki upajo, da bodo spoznali še katere druge, zdaj neznane podrobnosti iz življenja teh morskih orjakov. FOTO: Kim Kyung-Hoon/REUTERS

Inteligentna bitja

Leta 2020 je Gruber ustanovil projekt Ceti, globalno interdisciplinarno pobudo, ki se ukvarja z dekodiranjem sporazumevanja živali. Takrat so se povezali z raziskovalci v Dominiki, ki se že 20 let ukvarjajo z intenzivnim proučevanjem kitov glavačev, ti se stalno zadržujejo ob obalah otoške Dominike v vzhodnih Karibih. Kiti glavači imajo več kot osem kilogramov težke možgane, v njih so tudi vretenaste celice in neokorteks, ki omogočajo razmišljanje, čustvovanje, spomin, jezik in tudi ljubezen – spadajo med najinteligentnejša bitja na Zemlji.

Njihovo sporazumevanje poteka z vrsto glasov ali kod, kot jih imenujejo raziskovalci Cetija, ki zvenijo kot posebna Morsejeva abeceda – podobno kot zarjaveli tečaji vrat. Ko so jim raziskovalci podrobneje prisluhnili, so ugotovili, da se v njih skriva zelo zapleten in razvit sistem, ki predstavlja jezik. Ta vsebuje, kot zdaj vedo, tudi dialekte. Gruber pravi, da ne bi bil presenečen, če bi ugotovili, da kiti uporabljajo visoko sofisticirano obliko komunikacije.

V projektu Ceti sodeluje več kot 50 kriptografov, lingvistov, biologov in specialistov za tehnologijo, vrhunski strokovnjaki na svojih področjih, denimo strokovnjak za raziskovanje jezikov z Univerze v Oxfordu Michael Bronstein, pa ameriški biolog Roger Payne, ki je že pred 56 leti odkril, da kit grbavec poje, in sprožil množično gibanje ter zanimanje javnosti za zaščito morskega življa. V projektu sodeluje tudi oddelek za robotiko z Univerze Harvard, ki je specializiran za izjemno natančne in občutljive raziskave živalskega vedenja.

Raziskovanje življenja in vedenja kitov glavačev ni enostavno. Kot je za BBC izjavila Kirsten Young, oceanografinja in znanstvena raziskovalka z Univerze v Exeterju, večino časa preživijo v globinah oceanov, potopijo se lahko do 3000 metrov, kjer ni več veliko svetlobe, pod gladino pa zdržijo do dve uri. Ko so pod vodo, kjer lovijo, obožujejo lignje, komunicirajo s spuščanjem glasov. Skupnost kitov glavačev lovi skupaj, čeprav so pod vodo lahko tudi več kilometrov narazen – in takrat uporabljajo svoj jezik. Po kakšni uri, uri in pol pod vodo se skupina hkrati dvigne po zrak, na površju ostanejo kakšnih 15 minut, nato se spet potopijo. Ob koncu dneva se skupina zbere na površju, kjer se zabava, druži, drgnejo se drug ob drugega in se na splošno veselijo konca delovnega dne. Ta usklajenost ne bi bila mogoča brez komunikacije.

Kombinirajo različne zvoke

Kiti glavači živijo v matriarhalni skupnosti, ki jo tvorijo stare mame, mame in hčerke, medtem ko samci plujejo po oceanih, obiskujejo skupnosti samic in poskrbijo za oploditev. Znano je, da imajo zelo kompleksno socialno življenje, odločitve sprejemajo v skupnosti, za kar je seveda potrebna ustrezna raven komunikacije. Sposobni so spremeniti svoj ustaljeni način vedenja, ko se morajo ubraniti največjih sovražnikov, zlasti ork in ljudi.

Kiti glavači se sporazumevajo v ritmičnih sekvencah glasov, ki jih znanstveniki imenujejo kode. Še pred nekaj leti so domnevali, da uporabljajo zgolj 21 vrst kod. Toda ko so sodelavci projekta Ceti preposlušali več kot 9000 posnetkov pogovorov, so identificirali kar 156 kod in jih označili za osnovne bloke jezika, s katerim komunicirajo. Gre za fonetično abecedo kitov glavačev in je podobno kot v človeškem jeziku enota zvoka in fonemov, ki tvori izgovorjene besede.

Znanstveniki upajo, da bodo spoznali še katere druge, zdaj neznane podrobnosti iz življenja teh morskih orjakov. FOTO: Kim Kyung-Hoon/REUTERS

Pratyusha Sharma, raziskovalka z Univerze MIT (Massachusetts Institute of Technology), vodilna avtorica omenjene študije, pravi, da je umetna inteligenca zaznala filigranske razlike v kodah. Vsaka je sestavljena iz od treh do štiridesetih izjemno hitrih zvokov. Ko kiti glavači 'izgovarjajo' svoje kode, to počnejo z različno hitrostjo in glasnostjo. Včasih na koncu dodajo še en hiter zvok ali klik, kot ornament. Čemu naj bi ta služil, še ne vedo, lahko pa po mnenju Sharmove nosi zelo pomembne informacije: »Pri govoru kitov glavačev lahko opazimo, da kombinirajo različne zvoke in jih združujejo v sekvence ene kode. Podobno kot pri ljudeh, ko kombinacija fonemov tvori besede, te pa potem stavke, se s kodami pogovarjajo med seboj.«

Umetna inteligenca je z razvozlavanjem skrivnosti kitov glavačev bistveno pripomogla k znanstvenemu preboju. Raziskovalci upajo, da bo nadaljevanje raziskav morda pokazalo še katere druge, zdaj neznane podrobnosti iz življenja teh morskih orjakov. Denimo, kakšna je vloga posameznih kitov v posamezni skupini, kakšna je vloga babic, mam in hčera ter ali je morda tudi na tem področju mogoče povleči kakšne vzporednice z ljudmi.