Kako dolenjske Benetke ubraniti pred vodo? (FOTO)
Odkar so Kostanjevičani v samo nekaj letih kar dvakrat doživeli stoletne poplave, bilo je v letih 2010 in 2014, je strah pred vnovičnimi obilnimi vodami, ki bi uničevale premoženje in ogrožale ljudi, prisoten ob vsakem večjem deževju, sploh spomladi in jeseni. Ljudje, ki živijo ob Krki, namreč še kako dobro vedo, da je vodo, ko si ta utira pot, tako rekoč nemogoče ustaviti. Zdaj se ponuja rešitev tudi za to slikovito dolenjsko mestece, ki se ga je prav zaradi poplavljenih ulic prijelo ime dolenjske Benetke. A nekateri domačini dvomijo o učinkovitosti ponujenih predlogov, saj ne gre za hudourniško vodo, ki bi tekla mimo mesta, pač pa vodo, ki zalije to nižinsko naselje in vztraja tudi več dni.
»Spomin na tiste poplave je še kako živ. Sploh zato, ker je v zidovih še vedno vlaga. Ostala je tudi plesen, na določenih stenah zaradi vlage odpada omet. Ampak strah me pa ni več. Po stoletnih poplavah je namreč voda velikokrat narasla, a ni poplavila kot v tistih dveh letih, kar je verjetno tudi posledica nekaterih ukrepov, poglabljanja struge in urejanja brežin Krke. Vsekakor pa pozdravljam ves trud pristojnih, ki želijo z novimi ukrepi zaščititi Kostanjevico,« pravi upokojenka Eli Jordan, ki z možem Francem živi v hiši na otoku že več kot pol stoletja. Hujših poplav, kot so bile septembra 2010, ne pomni. V stanovanju sta imela dobrega pol metra vode, do tokrat pa v njun dom ni prišla niti kapljica. Saj so, ko je voda začela siliti v dom, reševali, kar se je rešiti dalo, a vojska je morala kar z dvema tovornjakoma odpeljala vse, kar je bilo uničeno. Sledila je dolgotrajna obnova doma, predvsem ob pomoči številnih dobrih ljudi, a problem z vlago po poplavah še vedno ni rešen. Tisto jesen je voda samo v Kostanjevici zalila kar 110 objektov.
Od nasipov do mobilnih sten
Glede na vremenske spremembe, ki napovedujejo še silovitejše ekstreme, je pričakovati tudi pogostejše poplave, zato je za stroko vsekakor izziv najti rešitev, kako zaščititi ljudi in premoženje. Za Kostanjevico poskušajo rešitev skupaj z občino Kostanjevica na Krki najti na Direkciji Republike Slovenije za vode, pripravili so idejno zasnovo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti mesta Kostanjevica na Krki. Denar, gre za dobrih sedem milijonov evrov, je zagotovljen, in če bo lokalna skupnost enotno podprla načrte, bo najstarejše dolenjsko mestece pred poplavami zaščiteno že konec prihodnjega leta.
Kostanjevičani so v kratkem času kar dvakrat doživeli stoletne poplave, bilo je v letih 2010 in 2014
Po besedah Romana Kramerja, direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode, so v okviru Interreg projekta Danube Floodplain iskali rešitve za poplavno varnost Kostanjevice na Krki tako, da bi vodi našli pot mimo naselij prek Krakovskega gozda, a to bi stalo več kot 210 milijonov evrov. Zdaj so našli najbolj optimalno rešitev pred poplavami, in sicer s kombinacijo nasipov, betonskih zidov in mobilnih zagatnih sten. »Namen direkcije za vode je jasen. Želimo zaščititi prebivalke in prebivalce Kostanjevice na Krki, njihovo premoženje ter tako pomembno kulturno dediščino, zato smo evropski denar za ta projekt v višini dveh milijonov in 340 tisočakov zagotovili še iz prejšnje perspektive, razliko do skoraj sedemmilijonskega projekta pa bo pokrila direkcija za vode v sklopu Sklada za vode. Če bomo projekt s podporo lokalne skupnosti nadaljevali, bi ga lahko v glavnini končali do konca leta 2022. Vendar ne bomo nikogar prisilili k sodelovanju. Odločitev o protipoplavni varnosti prepuščamo lokalni skupnosti,« je na nedavni predstavitvi idejne zasnove dejal Roman Kramer. Strokovnjak za urejanje voda Matjaž Udovč iz podjetja IZVO-R, d.o.o, je predstavil konkretne gradbene ukrepe.
Za zaščito bi potrebovali 970 metrov mobilnih sten, 420 metrov nasipov na območju otoka, 260 metrov AB-zidov, 200 metrov mobilnih sten, 1300 metrov nasipov na južnem delu Kostanjevice na Krki in dve črpališči meteorne vode. Ko poplav ne bo, nekdo, ki za te ukrepe ne ve, niti opazil ne bo sprememb v okolju, saj bi panele in stene namestili šele, ko bi grozile poplave. Mobilne stene bi torej samo v času poplav namestili na betonski del, ki je podzemen in bi bil poravnan s terenom. Podobne rešitve v Sloveniji že obstajajo, na primer v Laškem in Celju, pa tudi drugod po svetu.
Podobne priložnosti ne bo več
Da je poplavna ogroženost tema, ki zanima domačine, je bilo očitno tudi pred kratkim, ko so v Galeriji Božidar Jakac pripravili javno predstavitev. Ogromno domačinov se je je udeležilo, razprava pa je bila na trenutke precej burna, polna pomislekov. Tako sta na primer domačina dr. Andrej Smrekar in Jožica Tršar izpostavila vprašanje posega v zasebno lastnino. Protipoplavna ureditev bi namreč posegla tudi na zasebna zemljišča ob Krki. Kramer je pojasnil, da za vode prvega reda, kamor sodi tudi Krka, velja 15-metrski priobalni pas, po katerem imajo upravljavci in vzdrževalci voda pravico dostopa.
Čas za izvedbo projekta se izteka, saj je treba denar porabiti do konca leta 2023.
»Ne verjamem v vaš načrt. Otok boste obdali s pločevino kot kakšno konzervo,« je bila skeptična Tršarjeva, Magda Bršec pa je opozorila na podtalnico. »S paneli nas boste zaprli v bazen in nobena črpalka ga ne bo mogla sprazniti.« A odgovorni so pojasnili, da so opravili hidravlične izračune za vse možne rešitve, pretok podtalnice bi preprečili z membranami.
Prav tako so zavrnili namigovanja, da bi se poplavna varnost poslabšala z gradnjo avtoceste, ceste Kostanjevica–Malence in nove obvoznice. »Obvoznica z novim mostom nima vpliva na gladine visokih vod Krke na območju Kostanjevice. Če bi imel most z dovoznimi nasipi vpliv, bi več vode usmeril proti severovzhodu, proti Kostanjevici pa bi teklo manj vode. Vzrok poplav je več visokih vod v zadnjem obdobju, kar je dokazano s hidrološkimi podatki,« je pojasnil Kramer in ovrgel pomisleke, da se zaradi zvišane ceste Krka težje razliva v Krakovski gozd, ki da se zato suši. »Teren na območju Krakovskega gozda je večinoma višje kot teren na območju Kostanjevice. Visoka voda Krke preliva cesto Kostanjevica–Zameško. Zniževanje gladine vode oziroma podtalnice na območju Krakovskega gozda ni posledica pomanjkanja vode, temveč manjšega dotoka s severa.«
In kakšen je vpliv gradnje hidroelektrarn na Savi na poplavno ogroženost Kostanjevice in krajev nižje? Na Direkciji RS za vode so zavrnili pomisleke, da gradnja hidroelektrarn na Savi vpliva na poplavno ogroženost Kostanjevice in krajev nižje od nje. »Na podlagi vseh hidrološko-hidravličnih študij, ki so bile izdelane za potrebe umeščanja hidroelektrarn na reki Savi, je analizirano in izkazano, da se bodo gladine visokih vod v vaseh ob Krki (Krška vas in Velike Malence) znižale za več kot en meter. Izkazano je tudi, da negativnega vpliva na Kostanjevico ni,« so pomirili.
Kako bodo rešili odklonilno stališče posameznikov, ki bi nasprotovali postavitvi mobilnih sten, nasipov? »Nasprotovanja posameznikov bomo poskusili rešiti s podajo dodatnih strokovno utemeljenih informacij, tudi na individualni ravni. Če ne bo mogoče zagotoviti zemljišč, ki bi omogočala umestitev celovite ureditve, projekta ne bomo izpeljali, denar pa bo razporejen drugam. Treba je poudariti, da podobne priložnosti pridobitve tako evropskih sredstev kot sredstev Sklada za vode ne bo več. Direkcija Republike Slovenije za vode si prizadeva urediti najbolj optimalno rešitev za zmanjšanje poplavne ogroženosti Kostanjevice na Krki, vendar brez sodelovanja lokalne skupnosti žal ne bo šlo. Čas se izteka, saj je treba sredstva porabiti do konca leta 2023, poplave pa bodo vedno ogrožale Kostanjevico na Krki. Še več, zaradi podnebnih sprememb lahko v prihodnosti pričakujemo vse več hujših nalivov, kar za Kostanjevico na Krki pomeni večjo ogroženost pred poplavami. Ali bodo krajani nastopili skupno in solidarno ali pa bo projekt propadel,« je sklenil Kramer.
