Kako je Udba zlorabila Ivana Krambergerja
Vodja njegove volilne kampanje Marjan Beranič nam je takrat zaupal, da je Krambergerja h kandidaturi nagovoril po nalogu takratne Službe državne varnosti. »Udba je želela, da Kramberger kandidira, da bi tako onemogočila Pučnika. Kramberger je pobiral glasove, ki bi jih lahko dobil Pučnik, zato so potrebovali nekoga, ki bi premešal karte. Bali so se Pučnikove zmage, saj bi bila v tem primeru vojna. Verjeli so, da se bo Kučan lažje sporazumel z generali, ker jih je osebno poznal,« je dejal Marjan Beranič, ki je vodil volilno kampanjo Ivana Krambergerja, takoj po volitvah pa sta se razšla, ker sta se sporekla zaradi denarja.
Beraničevo sodelovanje z Udbo se je začelo leta 1987, ko sta ga obiskala dva uslužbenca SDV iz Maribora: »Takrat je Udba povsod iskala svoje vohune v Nemčiji. Če smo se slišali po telefonu, je bila šifra: 'Kako je kaj s stricem?'.« Beranič je bil zdomec v Nemčiji, vendar takrat za Krambergerja še ni vedel. Zaupal nam je tudi imeni obeh udbovcev, prvi naj bi bil Jože V., drugi pa Matko H., objavljamo samo začetnici njunega priimka, saj nas je prosil, naj ne navajamo polnih imen, ker se boji posledic. Oba sta sicer na seznamu udba.net navedena kot miličnika in uslužbenca SDV s šifro 60000. Leto pozneje se je pri Beraniču oglasil samo še Matko in mu predlagal, da se včlani v Zvezo slovenske akcije, v kateri so delovali avstralski Slovenci, ki so zagovarjali samostojno Slovenijo. Navezal je stike z njenim predsednikom Ivanom Kobalom in si z njim izmenjal nekaj pisem. Nato pa o stikih obveščal udbovca Matka: »Pokazal sem mu samo prvo njegovo pismo, medtem ko sem ostali dve zatajil. Naslednja akcija je bila, da sem v Münchnu fotografiral neko albansko zborovanje.«
Poznaš Krambergerja? Ta bi bil pravi za predsednika. V Sloveniji ga vsi poznajo. Nagovori ga, naj kandidira. Ker sta oba zdomca, se bosta hitro povohala.
Toda najbolj zanimiva zgodba se začne jeseni 1989, ko naj bi ga Matko med njegovim bivanjem v Sloveniji spet obiskal in mu rekel: »Poznaš Krambergerja? Ta bi bil pravi za predsednika. V Sloveniji ga vsi poznajo. Nagovori ga, naj kandidira. Ker sta oba zdomca, se bosta hitro povohala.« Beranič je Krambergerja prvič obiskal 1. decembra 1989. Datuma se spominja, ker naj bi bil ravno takrat v Ljubljani »miting resnice« srbskih jogurtnih revolucionarjev, a ga je, kot je znano, policija preprečila: »Šel sem v Krambergerjevo gostilno in tam videl nekaj Avstrijcev, ki jih je v sosednji sobi v nemščini zabaval Kramberger. Potem sem z njim navezal stik, malo sva se pogovarjala, nato pa sem šel domov. Že naslednji dan me je obiskal udbovec Matko in me vprašal, kako je bilo ter ali sem ga prepričal v kandidaturo. Ker nisem, je vztrajal, da ga nagovorim.«
Se nadaljuje.