Kako so ploskali krvavemu Benotu

Menda se je treba, da bi človek ne imel preveč težav z okolico, z ljudmi veliko pogovarjati. Ker da pogovor rešuje vse, sem slišal.

In sem si mislil svoje. Mislim, a ne, če manj govoriš, imaš tudi manj težav z okolico, tudi to je trden aksiom. Čakalnice, povezane z zdravjem, so hecna zadeva. Zadnjič sem prišel na urgenco ob štirih popoldne, v oskrbo pa ob pol treh zjutraj. Ure v čakalnici sem prebil v opazovanju ljudi in njihovih reakcij na dolgo vrsto, da bi ne prišli prehitro v krsto.

Rešitve niso iskali s pogovori, pač pa z veliko govorjenja, kjer se je vsak stavek začel z jaz.

Starejši moški je bil v bolj rdečih časih zagotovo na položaju, in dejstvo, da mora dolgo čakati v vrsti, je njegovo politično prepričanje spremenilo v še bolj prepričljivo rdečico obraza. Ni navajen, da bi ne bilo po njegovo, to se vidi, verjetno je bil neugoden šef. Zdaj, ko jih ima prej 80 kot 70, se je agregatno stanje njegove moči spremenilo, ostal je le način, kako je to včasih urejal.

»Jaz že toliko ur čakam.«

V resnici neprijetno zanj. Zame manj, verjetno zato, ker sem prišel tri ure pred njim. Ampak, a ne, če si na urgenci brez zvez, je svet dovolj pravičen za vse. Če imaš zveze, je zate lep, za ostale pa manj.

Preskakovanje vrst pri zdravniku je krivica, ki nas boli le, če preskakujejo nas – če mi druge, je pač tako, da smo se še enkrat več dobro znašli v življenju.

Na račun drugih, seveda, ampak to je itak način delovanja na tem planetu. Ena prav posebna oblika demokracije. A ameriškemu kongresu ploskajo morilcu otrok iz Izraela in obenem pravijo, da so varuhi demokracije za ves svet.

Demokracija po ameriško je res hecna stvar. Izvažali bi jo po vsem svetu, in najraje tja, kjer imajo nafto ali pa rabijo veliko orožja in posledično obnavljanje porušenega po vojnah. Ponujanje svojega načina življenja tam, kjer imajo že tisočletja svoje, ki dobro deluje, je, kot bi konju odrezali nogo in mu rekli, naj teče hitreje kot prej. Filozofsko gledano je demokracija čista jeba, saj je za vzdrževanje demokracije potrebna poštenost. Kar je nekaj, kar modra ne nosi podpisa »Narejeno v ZDA«. Govorim o politiki, jasno, ne o ljudeh tam doli.

V ameriški demokraciji se veliko pogovarjajo, a se slabo slišijo. Vidijo in slišijo krike iz Gaze, pa jim ne gre v softver. Ja, čudna so čutila demokracije po lepoti politike po ameriško.

Je ameriška demokracija pravičnejša od islamskega prava? Odvisno, a ne, kje živiš.

Lepota ameriške demokracije je, da temelji na konceptih svobode posameznika in zaščiti temeljnih pravic, kot so svoboda govora, veroizpovedi, zbiranja in tiska. V njej obstaja jasna ločitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, kar preprečuje koncentracijo moči in omogoča sistem zavor in ravnovesij. Redne volitve omogočajo državljanom, da izberejo svoje predstavnike in vplivajo na vlado.

Islamsko pravo (šeriat) poudarja družbeno pravičnost, dobrodelnost in skrb za revne.

Ponuja celovit moralni in etični okvir, ki zajema tako osebno kot družbeno življenje.

Ponuja jasna pravila in smernice za vsakdanje življenje, kar nekaterim prinaša občutek varnosti in stabilnosti. Omejitev ameriške demokracije je, da kljub zakonodaji proti diskriminaciji obstajajo razlike v dostopu do izobraževanja, zdravstva in zaposlitve.

Da imajo lobistične skupine in korporacije lahko nesorazmeren vpliv na politiko in da politična polarizacija lahko vodi do paralize vladanja in oteži sprejemanje odločitev. Kar je svetovna jeba oz. jebe ves svet. Omejitve v islamskem pravu so, da so v nekaterih interpretacijah šeriata pravice žensk v primerjavi z moškimi omejene, kar vpliva na njihovo svobodo in možnosti. Po naše in moje je to narobe.

Nekatere interpretacije šeriata so bolj rigidne in se težje prilagajajo sodobnim izzivom in spremembam. Obstaja veliko različnih šol misli in interpretacij šeriata, kar lahko vodi do različnih praks in pravil v različnih državah ali regijah.

Ampak, a ne, pri sebi doma vsak najbolje ve, kakšen red naj bo v hiši. Kaj bo Eskimu na Arktiki pozimi hladilnik pred hišo, pa naj bo še tako sofisticiran? In kdo bo v Benetkah kupil goloba, če jih miga naokoli na tisoče, in to zastonj?

Ali je izvoz demokracije potem drugo ime za izvoz orožja, zdravil, strojev?

Ne. Izvoz demokracije je pogosto motiviran z ideološkimi ali geopolitičnimi cilji, medtem ko je izvoz materialnih dobrin primarno ekonomsko motiviran.

Uspeh izvoza demokracije je težje merljiv in lahko vodi do dolgoročnih političnih sprememb. Izvoz materialnih dobrin ima bolj neposreden vpliv na gospodarstvo in infrastrukturo prejemniških držav.

Demokratične vrednote in institucije niso vedno zlahka sprejete v vseh kulturah in družbah, medtem ko so materialne dobrine, kot so zdravila in stroji, na splošno univerzalno koristne in zaželene. Potemtakem je izvoz orožja, zdravil in strojev veliko bolj pošten kot izvoz demokracije.

Problem je le, če ponekod orožja, zdravil in strojev nočejo kupiti. Potem pridejo strici in rečejo, da bodo morali uvoziti še demokracijo.

In je potem jasno, da bo vojna. Mogoče bi se morali kaj pogovarjati tudi o tem. To je nekaj drugega kot izvoz demokracije. Izvoz demokracije je vsiljevanje svoje volje drugemu, ki ima v svojem svetu stvari urejene tako, kot tam pač je. Najbolj čudno pa je, a ne, da če je demokracija sinonim za vzdrževanje miru, zakaj so potem povsod tam, kamor bi jo radi izvozili, takoj vojne.

Nekaj ne štima.

Amerika ima pogosto geopolitične in ekonomske interese v regijah, kamor posega. To lahko vključuje dostop do naravnih virov, strateške vojaške lokacije ali politične vplive. Ti interesi lahko privedejo do konfliktov z lokalnimi skupinami, saj imajo različne cilje.

Izvoz demokracije je intervencija s specifičnimi interesi, a vojaški dostop do naravnih virov, strateške vojaške lokacije ali političnega vpliva niso nujno znak demokracije.

Demokracija se namreč v teoriji osredotoča na načela vladavine ljudstva, svobodne in poštene volitve, spoštovanje človekovih pravic, delitev oblasti in vladavino prava. Vendar pa lahko v praksi države, tudi tiste z demokratično urejenimi notranjimi sistemi, vodijo zunanjo politiko, ki ni nujno skladna s temi načeli.

In potem v kongresu predstavniki demokracije ploskajo morilcu otrok.

A ni čudno? Saj ne zase, sprašujem za prijatelja …