Na severu Evrope se sprašujejo, kako ustaviti kriminalni val?

Poleg že več let trajajočih brutalnih vojn, ki na Švedskem vladajo med kriminalnimi tolpami, se švedska javnost zadnje čase vznemirja tudi zaradi povečanega števila strelskih obračunov in umorov, v katerih so udeleženi mladoletniki. Pred dnevi so tako aretirali dvanajstletnega fanta, potem ko je mrtev obležal starejši moški v mestu Helsingborg. Kakšen dan pred tem so v gozdovih južno od prestolnice našli trupla dveh štirinajstletnikov, ki naj bi bila, kot so pozneje ugotovili v policijski preiskavi, žrtvi kriminalnega podzemlja, ker očitno nista delala tako, kot so hoteli v kriminalni združbi.

Švedski policisti pravijo, da to ni nič presenetljivega, saj v zadnjih letih opažajo, da strmo narašča število mladoletnikov, ki so vpleteni v kriminalne združbe in medsebojne mafijske obračune. Tudi število mladoletnikov, v starosti od 15 do 17 let, ki so jih policijske in sodne oblasti obravnavale zaradi hujših kaznivih dejanj, kot so umori, poskusi umorov in oboroženi ropi, po letu 2019 strmo narašča.

Samo letos so v prvih šestih mesecih zaradi hudih kriminalnih dejanj obravnavali 42 mladoletnikov v starostni dobi od 15 do 17 let, kar je ogromen porast v primerjavi z 38 mladostniki leta 2022. Narašča tudi število ubitih s strelnim orožjem. Medtem ko je bilo ob prelomu stoletja pred dobrimi 20 leti s strelnim orožjem ubitih manj kot 20 ljudi, je to število leta 2021 že znašalo 45, lani pa že 62. Poleg tega je bilo lani še 107 ljudi ranjenih. V veliki večini gre za streljanja, povezana s posli kriminalnega podzemlja.

Maščevanje

A letos se je kriminalni val, ki je zajel Švedsko, samo še povečal in dogajajo se povsem nerazumni uboji. Eden najbolj razvpitih primerov se je zgodil konec marca letos, ko je storilec pozvonil pri vratih hiše v južnem predmestju Stockholma Tullingeju in hladnokrvno ustrelil 50-letnega lastnika hiše v prsi. Storilca in njegovega pajdaša, pozneje so ugotovili, da je šlo za 17- in 19-letna brata, je švedska policija dobro poznala. Ker sprva niso vedeli, zakaj bi brata, ki sta pripadala eni od kriminalnih tolp, kar zlepa ustrelila petdesetletnega možakarja, ki ni imel nobene kriminalne preteklosti, niti se ni ukvarjal s prepovednimi posli, je bila tudi švedska javnost močno vznemirjena. Bodo zdaj oboroženi mladoletni kriminalci hodili po naseljih miroljubnih državljanov in streljali na nedolžne in nič hudega sluteče državljane, so se spraševali v nekaterih švedskih medijih.

Policija na prizorišču strelskega obračuna v Farsti, predmestju Stockholma. FOTO: Anders Wiklund/Reuters

No, potek preiskave dogodka je pokazal, da razlog za umor ni bila sama žrtev, ampak njegov sin, ki naj bi bil pripadnik ene od konkurenčnih kriminalnih tolp in naj bi bil na begu pred policijo zaradi sodelovanja v umoru enega od članov konkurenčne tolpe. Njegovo ime so omenili v televizijski oddaji o najbolj iskanih kriminalcih na Švedskem. Naslednji dan sta se brata pojavila pred vrati njegovega očeta in ga hladnokrvno ubila. Šlo je torej za umor iz maščevanja. Če niso mogli do sina, so se maščevali tako, da so ubili očeta, čeprav ta ni imel nikakršne zveze s kriminalom in kriminalci.

Vodja službe za varnost pri švedski policiji Charlotte von Essen in švedski predsednik vlade Ulf Kristersson na tiskovni konferenci razlagata, zakaj je Švedska dvignila stopnjo nevarnosti pred terorizmom – tudi zaradi obračuna kriminalnih družb. FOTO: Reuters

Potem ko je bila pred dvema letoma žrtev strelskega obračuna 12-letna deklica, ki je v parku sprehajala svojega psa in jo je zadela zablodela krogla, je 50-letnik iz Tullingeja že druga nedolžna žrtev strelsko razpoloženih kriminalcev na Švedskem. In kot pravijo poznavalci švedske družbe, bo tovrstnih primerov čedalje več, saj nasilni in organizirani kriminal, ki ima na voljo dovolj orožja, ki ga dobi z Balkana, v prihodnjih letih pa naj bi ga bilo dovolj tudi v Ukrajini, ni obroben pojav, temveč grožnja posameznikom in družbi. Ne gre več le za natančne usmrtitve in medsebojne obračune daleč od oči javnosti, ampak tudi za nameščanje eksploziva pred domove mafijskih tekmecev, pri čemer se lahko poškoduje vsak mimoidoči.

V strelskih bojih so večinoma udeleženi najstniki in mlajši odrasli priseljenci. Samo 15 odstotkov storilcev je etničnih Švedov, preostalih 85 odstotkov pa večinoma iz Iraka, Somalije, Sirije, Balkana in Turčije. Vendar je bilo skoraj 60 odstotkov vseh storilcev kaznivih dejanj, povezanih s smrtonosnim ali oboroženim nasiljem, rojenih na Švedskem. Praviloma so to ljudje z nižjimi dohodki, slabšo izobrazbo, slabšim zdravjem in člani velikih družin. Švedski časopis Dagens Nyheter razkriva, da je le 11 odstotkov storilcev teh kaznivih dejanj prispelo na Švedsko v obdobju zgodovinsko visokega priseljevanja od leta 2012 do leta 2019. Poleg tega je bil med njimi le en odstotek prosilcev za azil; 89 odstotkov storilcev namreč izhaja iz priseljenskih družin, ki so se na Švedsko priselile še pred letom 2010.

Nenormalen način

Policija ima na Švedskem v zadnjem času zelo veliko dela. FOTO: Magnus Lejhall/Reuters

Pred časom je hrvaški portal Index za komentar, kaj se dogaja na Švedskem, zaprosil novinarja švedskega radia Tončija Percana, ki je bil rojen v istrskem Pulju, na Švedskem pa živi že več kot 50 let. Po njegovem mnenju so se spopadi v kriminalnem podzemlju začeli pred približno 30 leti. Stockholm je bil v 90. letih minulega stoletja ujet v kriminalne vojne zaradi tihotapljenja cigaret z Balkana, pravi Percan. Oblikovale so se kriminalne tolpe, ki so se začele ukvarjati s tihotapljenjem cigaret, začeli so se njihovi obračuni in streljanja so bila dokaj pogosta. Sčasoma so se ti spopadi razširili na trg mamil, kjer so zaslužki bistveno večji, zato so tudi obračuni postajali čedalje bolj srditi in brezkompromisni. Švedski pristop k zajezitvi zlorabe mamil se ni izkazal za posebno uspešnega, in dokler bo obstajalo povpraševanje, bo obstajal tudi trg, za katerega pa skrbijo v podzemlju. Potrošnikov mamil je največ v švedskem srednjem razredu, kjer so mamila pač na dosegu roke, je še dejal Percan.

»Ni mi povsem jasno, zakaj se to dogaja. Na neki nenormalni način so kriminalci običajno racionalni in neradi izzivajo celotno družbo, saj to precej zavira njihovo dejavnost. Toda švedski organizirani kriminal je celotno družbo kljub temu potisnil k odzivu in mobilizaciji. Zato se v zadnjih mesecih vse pogosteje govori o nujnosti zakonske izenačitve organiziranega kriminala s terorizmom,« je za Index dejal švedski novinar Tonči Percan.