Kar je letos uspelo Sloveniji, je neponovljivo
V Švico potujemo z najmočnejšo postavo in visokimi cilji. Vloženo je bilo veliko truda v to, da smo po nekaj letih znova zbrali celotno ekipo z najboljšimi kolesarji na svetu. S tako ekipo nimamo česa skrivati, cilj je vsaj medalja na cestni dirki,« je pred svetovnim prvenstvom drzno in odločno napovedal selektor kolesarske reprezentance Uroš Murn. Prišli, videli, odpeljali, zmagali, bi lahko zapisali po prvenstvu, ko je Slovenija s Tadejem Pogačarjem na čelu dovolila preostanku sveta, da se je boril »le« za 2. mesto in 3. mesto.
Slovenska osmerica
3. Za Slovenijo so na cestni preizkušnji dirkali Tadej Pogačar, Primož Roglič, Jan Tratnik, Domen Novak, Luka Mezgec, Matevž Govekar ter Jaka Primožič in Matic Žumer. Slednji je priložnost dobil po odpovedi poškodovanega Mateja Mohoriča.
Z odliko končal olimpijski ciklus
Murna so za selektorja imenovali konec leta 2021. Praksa je taka, da se selektorji potrjujejo za en olimpijski cikel. Ker so bile igre v Tokiu 2021, je bil imenovan za obdobje med letoma 2022 in 2024. »Nikoli si nisem mislil, da bi kandidiral za tako funkcijo. Po koncu poklicne kariere sem zapustil kolesarstvo, končal univerzo in se zaposlil. Potem pa so se spomnili name: dejansko je tujec, menedžer Tadeja Pogačarja, poklical, ali bi bil morda selektor. Ni nas ravno dosti v Sloveniji, ki bi imeli izkušnje s tekmovanji na najvišji ravni. Odzval sem se na pogovor, ki ga je pripravila Kolesarska zveza Slovenije, in dobil mandat,« pojasni Murn.
Ciklus je končan. »Kako naprej? Ponovi vajo! Prijavil se bom na razpis, odločal pa bo odbor za cestno kolesarstvo. Sam bi z veseljem deloval še en ciklus,« ne skriva ambicij Murn, ki je po izobrazbi diplomirani inženir gradbeništva, posel pa očitno še kako dobro obvlada. Sprva je deset let kot terenski vodja prodaje in produktni vodja deloval v podjetju Adria dom, hčerinski firmi Adrie Mobil, zdaj podobno delo opravlja v Trimu MSS.
»Kljub temu sem ostal tesno povezan s kolesarstvom: spremljam vse dogajanje, berem in vem, kaj se dogaja. Kolesarski svet od blizu poznam. Je pa bil pogoj, da si kot selektor smem izbrati svoj štab; ta opravi zadeve, ki mi niso tako blizu, saj mi delo športnega direktorja v nasprotju z Andrejem Hauptmanom in Borutom Božičem ni tako blizu. Štab je svoje delo opravil izvrstno in se mi s tem ni treba obremenjevati,« nadaljuje Murn, ki je vseskozi v stiku s fanti reprezentanti. »Ni naključje, da smo imeli tako močno ekipo. Odkar sem selektor, stremim k temu, da fantje spoznajo, da imamo najboljšega kolesarja na svetu in še enega najboljših. A če ne bodo stopili skupaj, bodo težko dosegli cilj. Lani je bil na svetovnem prvenstvu Tadej tretji, a nismo imeli vseh najboljših. Če bi imel še dva, bi bilo že lani drugače. Letos nam je to uspelo. A ne gre čez noč: gradnja ekipe in medsebojnega zaupanja ter stremljenje k istemu cilju so proces,« pove.
Selektorjeva pot
Uroš Murn je star 49 let. Tekmovati je začel v šoli, potem pa so ga hitro opazili v KK Adria Mobil in ga povabili k sodelovanju. V svoji poklicni karieri je dirkal za Mobilvetto Design-Rossin, Phonak in Discovery Channel, med letoma 2008 in 2010 za Adrio Mobil. Trikrat je dobil VN Krke, leta 2004 je bil državni prvak v cestni vožnji, štirikrat je tekmoval na giru, enkrat na vuelti. V letih 2000 in 2004 je za Slovenijo vozil na olimpijskih igrah. Kolesari rad še danes – lani je naredil 5500 kilometrov, letos blizu 5000.
Vedeli, po kaj so prišli
Po koncu ekipne dirke ni manjkalo veselja, sreče, vsem, ki so bili poleg, se je smejalo do ušes. Čeprav je medaljo osvojil Tadej, bi si jo zaslužili vsi. »To je res. A vemo, kdo lahko osvoji kolajno. Če si del zgodbe, ti to ostane za vse življenje. Vsi fantje, ki so bili na tej tekmi, bodo svojim vnukom in otrokom lahko povedali, kako so bili poleg in pomagali, da je Slovenija osvojila prvo zlato medaljo na cestni vožnji na svetovnem prvenstvu. To je tako, kot bi jo sam osvojil,« razmišlja Murn.
»Vedeli smo, zakaj smo prišli v Švico. Tadej je ta naslov in to majico napovedoval vse leto. Sledili smo ciljem, ki smo si jih postavili že lani. Po koncu sezone smo se usedli in začrtali smernice. Fantje so takrat vedeli, da morajo stopiti skupaj,« se Murn ozre na lansko leto, ko je fante zbral na Ratežu v znameniti Gostilni Vovko, ki jo vodi gostilničar Rok Vovko; ob koncu druženja je tistikrat odmevala tudi harmonika.
»Ko si v avtu in tako spremljaš kolesarje, ni časa, da bi te kar koli šokiralo. Ta Tadejev napad ni bil šok. Je pa res, da ga nismo pričakovali tako zgodaj. Glede na potek tekme pa je bil izredno pametna poteza. Čeprav je tudi Tadej ocenil, da je bilo to neumno. A če pogledamo, je bilo spredaj 15 dobrih kolesarjev, naši reprezentanci pa so počasi jenjale moči po prvih 150 kilometrih. Nismo mogli več nadzorovati tekme, so pa vsi fantje odlično opravili svoje delo, potem pa je sledila Tadejeva instinktivna odločitev,« razmišlja Murn. Meni celo, da bi Belgijci po Pogačarjevem begu malce preveč panično reagirali in se malce nespametno lotili lovljenja.
Mohorič trikrat
2. V Švici je zaradi poškodbe manjkal Matej Mohorič, ki je bil svetovni prvak trikrat: v mladinski kategoriji in U23 v cestni kategoriji v letih 2012 in 2013, lani je postal svetovni prvak v vožnji po makadamu.
»Kar je letos uspelo Sloveniji, je neponovljivo. Osvojili so tri grand toure, tri največje dirke (Pogačar tour in giro, Roglič vuelto; op. a.). To je res nepojmljivo. Morda pa se bom moral ugrizniti v jezik. Kdo pa si je pred desetimi leti mislil, da bi v eni sezoni prišli do enega grand toura? Osvojili pa smo kar tri,« se dotakne slovenske kolesarske pravljice, ki traja in traja, vsi mi pa imamo privilegij, da jo spremljamo tako od blizu. »To je bila velika čast, velik ponos,« se odzove na našo tezo, da je kot selektor vodil najboljšo slovensko reprezentanco v katerem koli športu doslej!
Doplihar četrti
4. V Švici se je na svetovnem prvenstvu izkazal tudi Anej Doplihar. Na cestni dirki parašportnikov je za dve sekundi zgrešil bron in pristal na 4. mestu.
