Kdo je bil sv. Silvester, po katerem je zadnji dan v letu dobil ime?
Silvestrovo je dobilo ime po svetniku, ki se ga spominjamo zadnji dan koledarskega leta. Sv. Silvester je bil papež, rodil se je v 3. stoletju v Rimu, umrl je 31. decembra 335 prav tako v Rimu. Večinoma je upodobljen v papeškem ornatu, njegovi atributi pa so palica, knjiga, oljčna vejica, zmaj ali bik. Legenda pravi, da je bika, ki naj bi ga usmrtil neki judovski čarodej, obudil v življenje, zato ga spremlja. Na nekaterih podobah drži tudi ključ – z njim odklene novo leto.
Upodabljajo ga s papeško tiaro na glavi in bikovo glavo ob strani.
Domači zavetnik
Silvester je zavetnik domačih živali, za dobro letino krmilnih rastlin, za srečno novo leto. »Po rodu je bil Rimljan. Ko je postal mašnik, se je začelo Dioklecijanovo preganjanje. Silvester se ga ni ustrašil. Kjer je mogel, je pomagal, tolažil in opogumljal. Leta 314 so ga izvolili za papeža. Mir, ki ga je Cerkvi prinesel cesar Konstantin, je papežu pomagal tudi do plodnega zunanjega dela. Cesar je dal zidati lepe stavbe Bogu v čast, najprej tisto, ki je bila posvečena zmagoslavnemu Odrešeniku (v spomin na zmago nad Maksencijem) in je bila zamišljena kot mati in glava vseh cerkva prestolnice in zemlje. Ta bazilika je ostala do danes rimska škofovska cerkev in je šele pozneje dobila ime Sveti Janez v Lateranu,« beremo na spletni strani Svetniki.
S cesarjevo pomočjo je ob vznožju griča nad grobom prvega papeža Petra postavil mogočno cerkev s 86 marmornatimi stebri. Stala je 11 stoletij. Papež Silvester je skoraj 22 let vodil Cerkev, 31. decembra 335 je mirno za vedno zaspal. Na ta dan je njegov god. Bil naj bi izjemno razgledan, velikodušen in ljubezniv ter pogumen, zato mu pripisujejo tudi naziva confessor, spoznavalec, in catholicus, katoličan. Je eden prvih svetnikov iz vrst nemučencev. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend. Ena pravi, da je Konstantinova mati Helena želela svojega že krščenega sina pripeljati k judovstvu. Med Silvestrom in dvanajstimi rabini se je vnela diskusija, v kateri jih je Silvester enajst takoj premagal, dvanajsti pa naj bi ubil bika ter ga poskušal oživiti, a mu ni uspelo, Silvestru pa se je tudi to posrečilo. Po drugi legendi naj bi nekemu nevarnemu zmaju zavezal gobec.
Drugi sveti večer
Silvestrovo je drugi sveti večer, ljudje so tega dne delali obračun s samim s seboj, zmolili v zahvalo Bogu za sprejete darove minulega leta in hkrati prosili za srečen začetek novega leta. Marsikje so se postili kakor na prvi sveti večer, drugod pa so gospodinje pripravile mizo kot za božič. Skoraj povsod po Sloveniji so se ponovili obredi svetega večera: zvečer so kadili kakor pred božičem. Na Štajerskem so ponekod kropili tudi njive, vinograd, travnik, gozd, vse okoli hiše. Ponekod je vso noč pred novim letom gorela luč v hiši: kakor je sveta noč pred božičem čudežna noč, tako so menili tudi o noči pred novim letom. Veljala so prepričanja o posebnih močeh, ki se v tem času sproščajo in lahko škodujejo, a se jih lahko ubranimo ali se jim podredimo. Sčasoma pa so se navade na zadnji dan v letu začele spreminjati: če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak vse leto, je veljalo.
