Kdo je bila srednjeveška bojevnica iz Kastilje?

Na pokopališču srednjeveških vitezov v osrednji Španiji so odkrili okostje bojevnice, za katero se zdi, da je bila ubita v bitki. Po mnenju avtorjev nove raziskave, objavljene v strokovni reviji Scientific Reports, je bila starodavna bojevnica verjetno pripadnica kalatravskega reda, ki je med 12. in 15. stoletjem branil kraljestvo Kastilja pred severnoafriškimi osvajalci. Raziskovalci so do presenetljivega odkritja prišli med analizo posmrtnih ostankov 25 oseb, pokopanih v gradu Zorita de los Canes, ki ga je leta 1174 prevzel vojaški kalatravski red. Grad v pokrajini Guadalajara je stal na bregu reke Tajo in je bil glavno oporišče verskega reda, ki je svoje viteze pokopaval na pokopališču v trdnjavi.

Bojne rane

Pokopališče v gradu Zorita de los Canes, kjer so našli posmrtne ostanke vitezov. FOTO: Carme Rissech/URV

»Večina okostij ima veliko vbodnih ran in poškodb s topimi predmeti na izpostavljenih predelih, ki niso bili zaščiteni z oklepom, kar govori o smrti v boju,« so zapisali znanstveniki z Univerze Rovira in Virgili iz Tarragone ter Inštituta Maxa Plancka za razvojno antropologijo v nemškem Lepizigu. »Opazili smo številne lezije na zgornjem delu lobanje, licih in notranjem delu medenice, kar je skladno s hipotezo, da imamo opraviti z bojevniki,« je povedala soavtorica študije Carme Rissech s katalonske univerze. Na podlagi bojnih ran raziskovalci domnevajo, da so vitezi verjetno umrli v bitki pri Alarcosu leta 1195 ali v bitki pri Las Navasu de Tolosi leta 1212, ki sta bili ključni pri vzpostavitvi gradu Zorita de los Canes kot glavne utrdbe kalatravskega reda.

Analiza kosti

Lokacija gradu v osrednji Španiji VIR: QSIG 3.28.1-Firence/URV

Izotopske analize kosti so pokazale, da so bojevniki uživali veliko perutnine pa tudi morskih rib, čeprav so bili daleč od obale. Sklepajo, da so spadali v družbeno elito, kar se ujema z domnevo, da je šlo za člane viteškega reda. Presenetljivo pa je morfološka analiza pokazala, da je eno od 25 okostij pripadalo dojenčku, eno pa odrasli ženski. Kako je dete končalo na pokopališču, ni jasno, čeprav analiza kosti kaže, da je njegova mati uživala kakovostno hrano in je bila verjetno povezana s kalatravskim redom.

Grad Zorita de los Canes je bil pomembna utrdba kalatravskega reda. FOTO: Carme Rissech/URV

Po drugi strani pa so ugotovili, da ženska ni imela tako dobre prehrane. »V njenem primeru smo opazili nižjo raven beljakovin v kosteh, kar bi lahko govorilo o nižjem družbenem statusu,« je pojasnila Rissechova. A njene poškodbe kažejo, da je najverjetneje sodelovala v bitki, preden so jo skupaj z vitezi reda položili k večnemu počitku. »Umrla je na zelo podoben način kot moški bojevniki, zelo verjetno je nosila neke vrste oklep ali verižno srajco,« je v spremni besedi študije zapisala španska raziskovalka.

Po eni od hipotez je bila služabnica, ki je bila vpoklicana v boj in obrambo gradu, a Rissechova je skeptična, saj njene kosti ne kažejo takšne obrabe, kot jo običajno vidimo pri srednjeveških služabnicah. Nasprotno, njeno okostje ima značilnosti, tipične za dobro izurjene redovniške viteze. »Prepričana sem, da ti posmrtni ostanki pripadajo bojevnici,« sklepa Carme Rissech in dodaja, da je bila kot ženska pripadnica kalatravskega reda verjetno zelo spretna z mečem.