Ki in kjer včasih nista najbolj primerna izbira

Besedici ki in kjer zelo pogosto uporabljamo, tokrat pa si oglejmo njuno vlogo mestovnega prostorskega prislovnega zaimka (kjer) in oziralnega zaimka (ki) v vsebinski umeščenosti na časovno premico. Ta specifični pomenski odtenek nam velikokrat stilistično ponagaja.

Ne moreta namreč označevati nečesa v podrednem stavku, kar se je vsebinsko zgodilo že prej – ali pa besedilo le pusti tak vtis zaradi napačne izbire besedne vrste. Takšna raba je primer slabe stilistike, stavek deluje nerodno, da ne rečemo smešno, pa vendar je to zelo pogosta praksa. V samo zadnjih par dneh sem tako naletela (prebrala ali slišala) na te stavke:

Oblikujemo ga v kroglo, ki jo nekoliko sploščimo. Kako bi lahko sploščili že sploščeno kroglo? Pravilno je: Testo oblikujemo v kroglo in jo nekoliko sploščimo.

Pri podiranju drevesa se je od njega odlomila večja veja, ki je padla na 59-letnika. Če bi bila to veja, ki je (že) padla, je 59-letnik ne bi skupil, saj je ne bi bilo več na drevesu. Prav je: Pri podiranju drevesa se je od njega odlomila večja veja in padla na 59-letnika.

Policisti so ustavili 32-letnega voznika, ki mu je alkotest pokazal 0,58 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Bolje: Policisti so ustavili 32-letnega voznika, alkotest pa mu je pokazal 0,58 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

Za deseti rojstni dan leta 1993 je prejel v dar akcijskega junaka iz serije Power Rangers, ki mu sprva sploh ni bil všeč. Zakaj bi mu ga kdo torej podaril? Prav je: Za deseti rojstni dan leta 1993 je prejel v dar akcijskega junaka iz serije Power Rangers, a mu sprva sploh ni bil všeč.

V ponedeljek nekaj pred 21. uro so ljubljansko policijsko upravo obvestili, da je v reki Krki na območju Ivančne Gorice mrtva oseba, tok pa jo je odnesel do jeza, kjer so jo našli. V takem primeru je najbolje, da stavek povsem obrnemo, da bo sledil sosledju dogodkov: V ponedeljek nekaj pred 21. uro so ljubljansko policijsko upravo obvestili, da je v reki Krki na območju Ivančne Gorice mrtva oseba, našli pa so jo pri jezu, do katerega jo je odnesel tok.

Šla je na Kum, kjer si je zvila gleženj. Je torej obiskala kraj nesrečnega spomina? Ne; prav je: Šla je na Kum, tam pa si je zvila gleženj.

Slovenski pravopis pod iztočnicama ki in kjer primere take rabe označuje s krožcem, kar pomeni, da so nepravilni.

Zato v takih primerih zaimka ki in kjer zamenjajmo z vezniki (na primer s protivnim a/ampak kot v zgornjem primeru), dodajmo členke (pa), prislove (tam) ali spremenimo zgradbo stavka; tako ga le za odtenek vsebinsko spremenimo in s tem dosežemo njegov želeni pomen oziroma ga stilistično izboljšamo.

Maša Močnik, univ. dipl. slov.