Kitajski jez Treh sotesk je tako velik, da vpliva na vrtenje Zemlje!
Kitajski jez Treh sotesk, največji jez hidroelektrarne na svetu, je pravi infrastrukturni gigant. In trditev, da je tako velik, da vpliva na vrtenje Zemlje, sploh ni privlečena za lase, kot bi kdo morda pomislil. Jez Treh sotesk, ki stoji v osrednji kitajski provinci Hubei, se razteza čez reko Jangce, najdaljšo v Evraziji, pri čemer izkorišča pretok vode iz treh bližnjih sotesk – Qutangxia, Wuxia in Xilingxia – za poganjanje turbin in proizvodnjo električne energije.
Znanstvena dognanja
Trditev o njegovem vplivu na Zemljino rotacijo izhaja iz objave ameriške vesoljske agencije Nasa iz leta 2005, ki je raziskovala, kako sta katastrofalni potres in cunami v Indijskem oceanu leta 2004 vplivala na vrtenje našega planeta. Raziskava se je ukvarjala s tematiko, kako lahko spreminjanje porazdelitve mase na Zemlji vpliva na vztrajnostni moment planeta, fizikalnega koncepta, ki opisuje, kako težko je vrteti predmet okoli njegove osi. To je isti pojav, ki pojasnjuje, kako lahko drsalec poveča hitrost vrtenja tako, da stisne roke k telesu.
Podobno lahko gibanje tektonskih plošč po potresu vpliva na vrtenje Zemlje. Nasini znanstveniki so dokazali, da se je prav to zgodilo leta 2004 po silovitem tresenju tal v Indijskem oceanu. Z vrtenjem po seizmični strukturi planeta je potres spremenil porazdelitev njegove mase in skrajšal dolžino dneva za 2,68 mikrosekunde.
Velikanska gmota vode
Teoretično je mogoče, da ogromen premik vode stori enako. V raziskavi iz leta 2005 je dr. Benjamin Fong Chao, geofizik v Nasinem centru za vesoljske polete Goddard, pojasnjeval, da lahko ogromen kitajski jez zadrži 40 kubičnih kilometrov litrov vode; če povemo še z drugimi enotami, gre za 40 bilijonov litrov oziroma 40.000 milijard litrov vode.
40
kubičnih kilometrov vode vsebuje jez Treh sotesk.
Po njegovih izračunih bi ta premik mase podaljšal dan za 0,06 mikrosekunde in premaknil položaj pola Zemlje za približno 2 centimetra. To sicer ni veliko, niti v primerjavi z mejnim učinkom velikanskih potresov, vendar je precej pomenljivo, ker gre za strukturo, ki jo je ustvaril človek.
Nihanja v času
Ljudje na vrtenje Zemlje vplivamo tudi na druge načine. Podoben učinek trenutno povzročajo podnebne spremembe in njihov vpliv na porazdelitev mase na Zemlji. Ko se temperature zvišajo, se polarne ledene kape talijo in gladina tropskega morja se dviguje, kar vodi do zbiranja več mase okoli ekvatorja namesto na njegovih tečajih. Na ta način bomo doživeli počasnejše vrtenje Zemlje in malenkostno daljše dni.
Učinek je zanemarljiv za naše vsakdanje dojemanje življenja na Zemlji, vendar bi lahko povzročil zmedo pri super natančnih napravah za merjenje časa, kot so atomske ure. Težava, ki je nastala, je nekatere znanstvenike pripeljala do trditve, da bo moral svet v naslednjem desetletju upoštevati t. i. negativno prestopno sekundo – se pravi minuto s samo 59 sekundami.
