Ko bom velika, bom papežinja
Dan reformacije, 31. oktober, je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan. Tokrat je sicer padel na nedeljo, zato se je mnogim zdel manj prazničen, a njegov pomen ni nič manjši. Tako za Slovenijo kot svet. Za Slovenijo vemo, reformacija je dala Primoža Trubarja, prve knjige v slovenščini ter poskuse približati Cerkev ljudem. Nestrinjanje s cerkvenimi dostojanstveniki, ki jih je bolj kot vera zanimalo kopičenje bogastva, je napeljalo nemškega duhovnika Martina Luthra, da je 31. oktobra 1517 poslal nadrejenemu škofu pismo s 95 tezami za vrnitev k pravi veri. Po legendi naj bi seznam 95 tez pribil na vrata cerkve v Wittenbergu, a za to ni dovolj tehtnih dokazov. Pismo škofu pa je dejstvo.
Maria 1.0
Tako kot povsod tudi v Nemčiji nimajo vsi istega pogleda na Cerkev. Le nekaj mesecev potem, ko se je oblikovalo gibanje Maria 2.0 in zahtevalo korenite spremembe, je 23-letna študentka matematike in psihologije Clara Steinbrecher ustanovila nasprotno skupino in jo poimenoval Maria 1.0. Do zdaj ima kakšnih 3500 članov, ki ostro nasprotujejo metodam svojih nasprotnic iz Marie 2.0. Pravijo, da so nekrščanske, saj bojkotirajo bogoslužje, in da so njihove zahteve proticerkvene, zato jim nikakor ne more uspeti, saj poskušajo spremeniti nespremenljiva prepričanja.
Nadaljevanje je znano, velik del Evrope je prevzel Luthrove nauke in nastala je protestantska veja krščanstva. Seveda tega ne bi bilo, če del plemstva in duhovščine v začetku 16. stoletja v nemških deželah ne bi bil nezadovoljen z ravnanjem Katoliške cerkve in papeža v Rimu. V tistih delih Evrope, kjer je po srditih vojnah obveljal protestantizem, se je drugače razvijala tudi družba. In tam, kjer se je rodil protestantizem, ima vse več privržencev gibanje, ki glasno zahteva popolno reformo sedanje Katoliške cerkve.
Zahteve v petih točkah
Gre za gibanje Maria 2.0, nastalo pred dvema letoma v Münstru. Trenutno ima 65 lokalnih odborov po vsej Nemčiji. Zahteve gibanja, katerega gonilna sila so zlasti ženske, so v nasprotju s 95 tezami Martina Luthra oblikovane v le petih točkah. V obliki pisma, tako kot Martin Luther pred več kot pol tisočletja, so jih posredovale tudi papežu Frančišku. Zapisale so, da žalujejo in trpijo zaradi »vseh znanih in neznanih primerov zlorab v Katoliški cerkvi«, zaradi »pomanjkanja resničnega obžalovanja in pripravljenosti ponuditi pomoč žrtvam nasilja« ter zaradi »vseh, ki ne verjamejo več v Cerkev in njena sporočila«.
Z zelo omajano vero v Cerkev in velikim razočaranjem ter jezo v pismu papeža pozivajo, naj upošteva pet njihovih zahtev. V prvi zahtevajo, naj se cerkvene oblasti znebijo vseh, ki so počeli ali prikrivali zlorabe. Potem zahtevajo, naj Cerkev prepusti pregon vseh nasilnežev civilnim organom in z njimi polno sodeluje brez omejitev. Tretja in četrta zahteva bosta za Cerkev najtežji test, saj gibanje Maria 2.0 zahteva, naj dovoli ženskam dostop do vseh cerkvenih funkcij – vključno s papeško – in odpravo celibata. Zadnja pa govori o prilagoditvi cerkvene obravnave spolnosti, kar v resnici pomeni, naj Cerkev prizna, da imajo tudi istospolni in transspolni pravice kot vsi drugi ljudje.
441.000 ljudi je lani izstopilo iz nemških krščanskih cerkva, od tega več kot polovica iz katoliške.
Reformatorke so tudi napovedale, da bodo svoje zahteve ob nedeljah lepile na vhode cerkva po vsej Nemčiji. In za zdaj držijo obljubo. Pripadnice združenja Maria 2.0 so v dveh letih večkrat priredile proteste, s transparenti sporočajo: »Isto dostojanstvo, iste pravice, Ženske, kaj čakate, Za Cerkev z ženskami, Ko bom velika, bom papežinja.«
Tudi letos poleti so se večkrat zbrale, eden najodmevnejših je bil protest pred katedralo v hessenskem mestu Fulda, ko je tam potekalo letno srečanje nemške škofovske konference. Mnoge so nosile križe roza barve in v katedrali zbranim veljakom dale jasno vedeti, da zahtevajo spremembe.
Izstopi iz Cerkve
Z ženskami se strinjajo mnogi moški poznavalci cerkvenega dogajanja v Nemčiji, saj je osip članov Rimskokatoliške cerkve v državi velik. Samo lani je izstopilo 441.000 ljudi, od tega dobra polovica iz katoliške. Številka je malo nižja, kot je bila leto prej, 2019., ko so izstopi iz nemške Rimskokatoliške cerkve dosegli rekordno številko 272.771. To je zagotovo povezano s poročilom o spolnem nadlegovanju, objavljenim leta 2018, da so katoliški duhovniki med letoma 1946 in 2014 v Nemčiji spolno zlorabili več kot 3600 otrok. Mnogi so to poročilo izkoristili za izstop iz nemškega sistema, po katerem člani katere koli Cerkve plačujejo cerkveni davek, ta znaša slabih 10 odstotkov osebnih prihodkov. Rimskokatoliška cerkev samo s pomočjo obveznega cerkvenega davka na leto zbere prek šest milijard evrov, a pretirano je reči, da ljudje samo zaradi denarja obračajo hrbet Cerkvi. Gre za svetovni fenomen, Rimskokatoliška cerkev se prav zaradi številnih škandalov s spolnimi zlorabami otrok spopada z upadanjem števila vernikov in svojim vplivom v družbi.
3600 otrok so med letoma 1946 in 2014 zlorabili nemški katoliški duhovniki.
Čedalje več ljudi zaradi številnih afer zahteva reforme v okosteneli organizaciji. Zato so tudi njihove zahteve po enakopravni obravnavi spolov v Cerkvi razumljene kot potreba, da Cerkev začne živeti z ljudmi. Že zdaj predstavljajo vernice večino članic cerkve in mnoge, ki se pridružujejo gibanju Maria 2.0, želijo, da bi bilo breme bolj enakopravno razdeljeno.
V Nemčiji je Cerkev formalno ločena od države, čeprav je v življenju težko potegniti ostro ločnico. Religiozne ustanove so sestavni del šolskih programskih svetov, cerkveni predstavniki sedijo v številnih nadzornih odborih javnih podjetij in tudi medijev. Vpliv obeh največjih Cerkva, katoliške in protestantske, je zato velik. Po razkritju številnih spolnih zlorab ne preseneča oblikovanje sinodalnega zbora v okviru škofovske konference, katerega člani so številni laiki, akademiki, duhovniki in škofje. Za nalogo so si zadali, da do leta 2023 povrnejo zaupanje javnosti – tudi z razrešitvijo tabujev, kakor sta celibat in večja vloga žensk v cerkvenem občestvu. Te debate o modernizaciji v Rimu mnogi niso sprejeli s prav velikim navdušenjem, celo papež Frančišek je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko sklepi sinode pripeljali do razdrobitve Cerkve.
