Ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj
Človek se kar ustraši, če v teh časih kam potuje. Že doma draginja preži na vsakem koraku, tujina pa je sploh bavbav, še zlasti zahodni svet. Ko smo se med krompirjevimi počitnicami odpravljali za par dni v glavno mesto naših severnih sosedov, me niso samo enkrat opozorili, naj se pazimo visokih cen. Ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj, je star slovenski pregovor. No, morda bi ga morali malo pomladiti. Iz prve roke lahko povem, da ni tako hudo, sploh če avstrijske cene primerjamo z našimi. Drago je pa itak povsod. In če ješ zunaj, se seveda nabere.
Starejši pravimo, da nisi bil na Dunaju, če nisi poskusil dunajskega zrezka in sacher torte, mladi seveda navijajo za globalno: pice, burgerje in vrape. Začeli smo plaho, ulično in na hitro. Ni bilo slabo, žal pa tudi nizkocenovno ne, toda nič dražje kot denimo ondan v domovini, ko so nam v nič posebni gostilni ob poti iz Kranjske Gore z dvoštevilčno ceno zasolili presoljene pice. Malo pivo pod velikanskim dunajskim kolesom na Pratru je stalo 3,60 evra in stavim za pirček, da ga za približno toliko brez težav spijem tudi v središču Ljubljane. Za slastnega dunajca s krompirjevo solato pa sem plačal 11,50 evra. Dal bi roko v švoh plamenček, da pri nas dosti cenejši ni. Slabši pač. Edino razočaranje cesarske kulinarike je bila zaherca. Suha in draga rezinica čokoladne torte ni upravičila svojega slovesa in cene 4,60 evra.
Ko smo tako med ogledovanjem dunajskih atrakcij iskali (čim manj drago) hrano, smo lahko na vratih skoraj vsakega drugega gostinskega lokala opazili, da iščejo bodisi kelnerja bodisi kuharja. Očitno na Dunaj vsaj s trebuhom za kruhom ni problem priti. Tam si kot hotelska receptorka reže kruh svoj vsakdanji tudi naša rojakinja z juga avstrijske Koroške. Če ne bi vzela tega, čeprav tako daleč od domačega kraja, bi bila arbeitslos, brez dela, nam je priznala, in še to, da se naši manjšini na oni strani Karavank v prihodnosti ne piše nič dobrega. Kljub temu, da ni več koroškega glavarja Haiderja. Pravi, da je njen sin najbrž zadnja generacija, ki še uporablja materni jezik tudi kot pogovorni. Danes se lažje po slovensko pogovarjaš na Dunaju ali v Grazu (Gradcu) kot na Koroškem, je še dejala receptorka. Demografija nas bo pokopala.
