Ko se pes boji ognjemeta
Ognjemeti so velik stres za številne pse in tudi za pasje lastnike. Težave povzročajo tudi tisti, ki jih nekateri izvajajo na domačem dvorišču. Popolnoma izogniti se jim je težko, saj včasih celo v kaki koči sredi planin naletimo na svetlikanja in ropota željne sosede. Kako torej poskrbeti, da se bo kosmatinec kljub izrednim razmeram kolikor toliko dobro počutil?
Prvo pravilo, ki ga velja upoštevati, je, da psa med ognjemetom nikoli ne vodimo na sprehod. Tudi če se nam ne zdi, da ga je ognjemetov strah, raje ostanimo doma. Na sprehod s psom sicer le, pojdimo, saj bo tako pričakal ognjemet bolj miren, toda najmanj eno uro prej.
Zdravila naj bodo zadnja možnost.
Razvajamo ga
K bolj umirjenemu počutju pomaga tudi hrana. Svojemu ljubljenčku postrežemo nekaj, kar mu je še posebno ljubo. Tudi če ga imamo sicer na strogi dieti, ga v obdobju pred ognjemetom malce razvajajmo. S polnim želodcem bo med pokanjem precej bolj sproščen.
Med ognjemetom ne puščamo psa zunaj privezanega. To ga bo še bolj prestrašilo in povečalo tveganje za poškodbe. Prav tako ga ne spuščamo s povodca blizu ognjemeta. Stres ga lahko pripravi do nepremišljenega vedenja. Niti doma ga ne puščamo samega. Naša prisotnost bo pomagala zmanjšati njegovo tesnobo ob pokanju. Poleg tega zmanjšajmo vpliv svetlobnih bliskov in pokov: zaprimo okna, spustimo žaluzije in zagrnimo zavese ter prižgimo luči, poleg tega poskrbimo za glasbo, da prikrijemo hrup. Pomembno je, da psa ne kaznujemo za morebitno uničevalno vedenje; njegova reakcija je posledica stresa in kričanje ga bo le še bolj vznemirilo.
Eno uro ali več pred začetkom ognjemeta peljemo psa na sprehod.
K veterinarju
Če kaže znake močne tesnobe ali strahu, razmislimo o posvetu z veterinarjem. Ta bo predlagal ustrezne rešitve, vključno z zdravili ali terapevtskimi pripomočki. Zdravila na recept so običajno zadnja možnost. Psu lahko pomagajo ovratnice in difuzorji, ki oddajajo feromone, ali pritisni jopiči, ki delujejo pomirjujoče s stalnim pritiskom na telo.
Upoštevajmo potrebe svojega psa in mu pustimo, da se odloči, kako se bo spopadel s stresom. Če se želi skriti, mu omogočimo, da ostane tam, kjer se počuti varnega. Če išče tolažbo, mu posvetimo pozornost in ga mirimo. Raziskave kažejo, da ignoriranje ne pomaga. Poskusimo tudi sami ostati mirni in sproščeni: pes bo začutil naše razpoloženje in se odzval nanj.
Ostanimo mirni in sproščeni, začutil bo naše razpoloženje in se odzval nanj.
