Ko starši služijo na račun otrok
Imeti vpliv, slavo in denar je gotovo nekaj, kar si želi veliko ljudi. Nekaterim to uspe čez noč, drugi v grajenje lastne prepoznavnosti vložijo veliko časa, denarja in energije. Izpostavijo se na družabnih omrežjih in prikazujejo popolno, lepih trenutkov polno idilično sliko življenja. Glede na to, da je na družabnih omrežjih tudi veliko najstnikov in otrok, ni nič čudnega, če koga izmed njih slišite, da si želi, ko odraste, postati vplivnež.
Poslovno priložnost v kaljenju nove generacije mladih vplivnežev so prepoznale tudi nekatere agencije, ki so začele celo ponujati tečaje in izobraževanja za otroke in mlade, ki si želijo prodreti v ta svet blišča in slave.
Nekaterim uspe, mnogim spodleti
»Mladostniki spremljajo spletne vplivneže in se po njih zgledujejo. V njih vidijo uspešne ljudi in marsikdo jih želi posnemati. To so zaznali različni ponudniki, ki so v tem zaslutili možnost zaslužka in začeli ponujati tečaje o spletnem vplivništvu. Ponujanje takšnih tečajev je po našem mnenju lahko sporno,« pove Marko Puschner iz točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Še posebej problematični se mu zdijo tečaji za mlajše od 13 let, saj družabnih omrežij, kjer delujejo vplivneži, mlajši od 13 let ne bi smeli porabljati. »Če ugotovijo, da je uporabnik mlajši od 13 let, račun izbrišejo. Prav tako je lahko problematično, če starši na račun otroka služijo, saj bi potencialno lahko šlo za otroško delo,« pove Puschner.
Čeprav vplivništvo na prvi pogled deluje zelo preprosto, Puschner pravi, da je pravzaprav v tem svetu zelo težko uspeti. »Na vsakega relativno uspešnega vplivneža je množica posameznikov, ki so poskusili, v to vložili veliko časa, energije in denarja in jim ni uspelo. Biti spletni vplivnež je zahtevno delo, ki zahteva veliko garanja, načrtovanja, iznajdljivosti, sposobnosti prodaje in predvsem zahteva veščine, da po desetih, petnajstih, tridesetih, stotih in več objavah znaš še vedno pripraviti in posneti zanimivo vsebino ter pritegniti obstoječe in nove sledilce. Pri tem pa se moraš ves čas boriti z algoritmi družbenih omrežij, ki delujejo izključno za finančni interes podjetij, ki imajo družbena omrežja v lasti,« pove.
Številne nevarnosti
Na delavnicah Safe.si ugotavljajo, da sta med najstniki najbolj priljubljena omrežja snapchat in youtube, sledijo tiktok, instagram in viber. Precej najstnikov uporablja tudi discord, bereal, pinterest in whatsapp. Najstniki za medsebojno komunikacijo uporabljajo predvsem snapchat in viber, za zabavo pa youtube in tiktok. »Največje nevarnosti, s katerimi se morajo soočati, so medvrstniško spletno nasilje, katerega žrtev lahko postanejo ali pa so mu priča, spolni predatorji, izpostavljenost neprimernim vsebinam, prejemanje neželenih golih posnetkov, vdori v profile oz. račune ...«
Puschner staršem svetuje, naj pred uporabo družabnega omrežja otroka pripravijo na posamezna tveganja na družabnem omrežju in skupaj pregledajo nastavitve varnosti in zasebnosti. Izrednega pomena je tudi, da z otrokom vzpostavijo zaupljiv odnos, saj bo le takrat otrok s starši delil informacijo, kaj se mu na spletu dogaja.
»Pozorni naj bodo predvsem na spremembe v vedenju, npr.: otrok nenadoma postane zaskrbljen, živčno uporablja telefon, skriva telefon, noče povedati, kaj se mu na telefonu dogaja, postane razdražen. To so nekateri znaki, ki kažejo, da se mu dogaja nekaj, s čimer se ne zna pravilno soočiti, zelo verjetno gre za eno od oblik spletnega nasilja.«
Družabnih omrežij, kjer delujejo vplivneži, mlajši od 13 let ne bi smeli porabljati.
Puschner še enkrat poudari, da uporaba večine družabnih omrežij za mlajše od 13 ni dovoljena in da se bo otrok, ko se bo znašel na teh omrežjih, prej ali slej srečal z medvrstniškim spletnim nasiljem, nasilnimi vsebinami in goloto. »Prejemal bo gole posnetke in nagovarjali ga bodo k pošiljanju golih posnetkov. Na to je treba otroka pravočasno pripraviti in ga naučiti, kako se čim bolj zaščiti pred takšnimi vsebinami.«
Digitalni odtis brez privolitve
A niso samo otroci tisti, ki jih je treba opozoriti na to, kaj počnejo na spletu in na družabnih omrežjih. O svojem obnašanju in o tem, kaj delijo s svetom, bi morali dobro razmisliti tudi starši, ki vse prepogosto na družabnih omrežjih delijo posnetke, fotografije in informacije o svojih otrocih. Izsledki raziskave, ki so jo nedavno objavili na Safe.si, razkriva, da že kar 48 odstotkov staršev na družabnih omrežjih sledi trendu »sharenting«, ki izvira iz Amerike. Puschner napoveduje, da se bo delež teh staršev v prihodnosti še povečal. Ob tem ga poleg dejstva, da so informacije o otroku na spletu, skrbi še, kakšen zgled s tem dajejo starši svojim otrokom in kakšno sporočilo glede varovanja lastne zasebnosti bodo ti otroci dobili.
Družabnih omrežij, kjer delujejo vplivneži, mlajši od 13 let ne bi smeli porabljati.
»Sharenting je problematičen, saj se z njim ustvarja otrokov digitalni odtis, običajno brez otrokove privolitve. Poleg tega da lahko postanejo otroci žrtev spletnega nasilja zaradi starševskih objav, pa je problematično tudi to, da se ne bodo zavedali pomena varovanja svoje zasebnosti.
