Kolesarsko čelado nosi le šestina odraslih

Po Sloveniji tudi letos potekajo številne aktivnosti, povezane s kolesarjenjem kot najbolj zdravo in priporočljivo obliko trajnostne mobilnosti. Čeprav jih je večina namenjenih šolarjem in mladostnikom, pa je med najbolj ranljivimi skupinami kolesarjev poleg najmlajših tudi vsa populacija, starejša od 55 let. O tem, kako izboljšati varnost vseh starostnih skupin kolesarjev, smo se pogovarjali z vodjo sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Matejo Markl iz Javne agencije za varnost prometa (JAVP).

Zgovorna statistika

Po njenih besedah ne bi smeli pozabiti, da je bilo lani v nesrečah med umrlimi 10 kolesarjev, da so zabeležili kar 228 hudih in 951 lažjih poškodb. V petletnem obdobju je bilo med mrtvimi udeleženci v prometu kar 9 odstotkov kolesarjev, njihov delež med hudo poškodovanimi pa je bil celo četrtinski.

Kar 86 odstotkov nesreč z udeležbo kolesarja se zgodi v naselju; v njih pa 65 odstotkov kolesarjev umre. Med umrlimi jih kar 60 odstotkov ni uporabljalo čelade, med huje ranjenimi 50, med lažje ranjenimi pa 45 odstotkov. Glede na starost je pomenljivo, da je največ umrlih kolesarjev iz starostne skupine nad 55 let, kar je verjetno posledica poslabšanih gibalnih sposobnosti, slabšega ravnotežja, več zdravstvenih težav in tudi premalo izkušenj. Prav tako manj starejših uporablja čelado. Zanimivo je še, da je kar 70 odstotkov ponesrečencev moških, a je treba dodati, da jih je v prometu tudi več kot žensk.

Podcenjujejo možnost nesreč

Čeprav je po zakonu nošenje čelade obvezno za vse kolesarje, ki so mlajši od 18 let, že od 2018., pa najnovejše raziskave kažejo, da jo nosi le 70 odstotkov otrok do 15. leta starosti. To pomeni, pravi Marklova, da bi starši morali dodatno poskrbeti za varnost svojih otrok in se bolj zavedati posledic, ki bi lahko bile bistveno manjše, če bi bili doslednejši pri zahtevi, naj otrok nosi čelado. Dejstvo je, da lahko pri trkih z motornimi vozili pri majhni ali srednje veliki hitrosti posledice zmanjšajo za od 40 do 70 odstotkov, še zlasti poškodbe glave, ki so poleg poškodb okončin na prvih mestih kolesarskih poškodb.

Mateja Markl je vodja sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Javne agencije za varnost prometa. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Opazovanje kolesarjev v prometu v letu 2019 je pokazalo, da le 17 odstotkov odraslih nad 18. letom starosti uporablja čelado, ko se ukvarja z rekreacijskim kolesarjenjem zunaj mesta, še manj pa, ko se vozijo po mestu. To po mnenju Marklove pomeni, da v mestu še bolj podcenjujejo možnost nesreč, četudi je prav v mestu gostota udeležencev v prometu največja, možnost nesreče pa bistveno večja kot zunaj naselij. Glede na to, da se da primerno čelado kupiti že za od 30 do 70 evrov, kolo pa stane od nekaj sto pa do več tisoč evrov, se ji ta strošek osnovne zaščite zdi zanemarljiv in ne bi smel biti izgovor, da se je ne kupi.

Zakaj jih ne nosijo

Marklova je predstavila tudi nedavno končano anketo med kolesarji, kaj jih moti pri nošenju čelade oziroma česa si najbolj želijo. Kar 40 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da čelado nosijo redno, 21 pa, da nikoli. Preostali so med razlogi za neredno nošenje oziroma sploh nenošenje čelade navedli različne subjektivne razloge. Kar 30 odstotkov jih je denimo navedlo, da jim je prevroča, za 20 odstotkov je odvečna prtljaga, 17 odstotkom ne ustreza, ker uničuje frizuro, 13 odstotkov jih preveč tišči (to je predvsem stvar navade, saj smo se tudi obveznega varnostnega pasu v avtu morali navaditi), kar 6 odstotkov mladih pa je dejalo, da ni v modna.

Ko so jih spraševali, česa si najbolj želijo, je bilo na prvem mestu redno in boljše vzdrževanje kolesarskih površin, zatem več kolesarskih stez v naseljih, nato urejene daljinske kolesarske poti pa gradnja kolesarnic in parkirnih prostorov. Srednji povprečni oceni sta prejela predloga za zmanjšanje hitrosti v naseljih ter omejevanje motornega prometa v središčih mest. Povprečna ocena za obvezno uporabo kolesarske čelade za odrasle pa je bila le 3,7.

Na JAVP si po besedah Marklove želijo z nacionalnim programom varnosti v prometu zmanjšati število prometnih nesreč s kolesarji z najhujšimi posledicami, urejati kolesarske površine in povečati delež uporabe čelade na splošno za vsaj 10 odstotkov (v obdobju 2017–2022) in da bi jih nosilo vsaj 95 odstotkov nepolnoletnih otrok. Starejšim pa predlagajo, naj sedejo na kolo, a da prej preverijo svoje gibalne spretnosti in zdravje, za začetek pa da se odločajo za manj prometne in lažje ture. Seveda z obvezno uporabo čelade. Na agenciji si prav tako želijo, da bi se močno povečal tudi delež tehnično brezhibnih koles.