Kolumna Miše Terček: (Anti)junaki našega časa
Ta teden se je zgodil zgodovinski trenutek. Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je dosegel zmago v boju proti izročitvi ZDA. Sodišče v Londonu je namreč dovolilo obravnavo njegove pritožbe proti izročitvi, kar pomeni, da bo spoštovalo žvižgačeve pravice in da ne bo obsojen na smrtno kazen. Assange bo imel zdaj več mesecev časa, da pripravi obrambo proti izročitvi, v kateri bo zahteval pošteno sojenje. Vse to se bo odvijalo na očeh svetovne javnosti, zato bi bilo z ameriške strani precej nespametno, da bi ga po vseh teh letih še vedno želeli kaznovati. Že zaradi dosedanjih pritiskov so namreč iz njega naredili junaka ljudskih src. A vprašanje, ki se ob tem poraja, je tudi, kako dolgo lahko Assange, ki naj bi bil šibkega psihičnega in telesnega zdravja, sploh še zdrži?
Poleg Edwarda Snowdna najprepoznavnejši žvižgač na svetu je v Londonu zaprt od leta 2019, v ZDA pa mu grozi do 175 let zapora, ker je med letoma 2010 in 2011 objavil več kot 700.000 zaupnih dokumentov o ameriških vojaških in diplomatskih dejavnostih v Iraku in Afganistanu. Brez njega bi ameriška in svetovna javnost vedeli precej manj. Manj dokumentov bi za analizo in razkrinkavanja ozadja imeli tudi mediji oziroma raziskovalni novinarji. Assange je zgodovinsko nedvomno najpomembnejši primer pri razumevanju vloge žvižgačev, saj je bil v digitalni dobi medijsko najbolj izpostavljen. A ne gre zgolj zanj in za dotično afero – na kocki sta namreč tudi svoboda govora in neodvisno novinarstvo, kar pomeni, da je tokrat pravzaprav na sodišču demokracija. Če pade Assange, pade tudi ona.
Na kocki sta tudi svoboda govora in neodvisno novinarstvo, kar pomeni, da je tokrat pravzaprav na sodišču demokracija. Če pade Assange, pade tudi ona.
Mnogi se sprašujejo, ali se bo kaj spremenilo po ameriških volitvah oziroma ali bi bila žvižgačeva usoda zapečatena, če bi se v Belo hišo denimo vrnil Donald Trump. Slednji ima te dni sicer druge težave, saj je bila pred nekaj dnevi v Cannesu premiera biografskega filma Vajenec, ki nekdanjega predsednika ZDA prikazuje kot brezobzirno osebnost, zato bo Trump proti avtorjem filma vložil tožbo. Film Vajenec spremlja Trumpove začetke in njegovo obsedenost z željo, da bi se pridružil mestni eliti. A najspornejše naj bi bile scene, ki se dogajajo za zaprtimi vrati – med njimi je tudi precej kontroverzna, v kateri Trump posiljuje svojo prvo ženo Ivano. Slednja je namreč med ločitvenim postopkom Donalda obtožila, da jo je posilil, a je pozneje svoje trditve preklicala. Film Vajenec je sicer »za vsak slučaj« opremljen z »opozorilom«, ki pravi, da je »veliko dogodkov izmišljenih«.
V Južni Koreji pa se te dni borijo proti »priljubljenosti« voditelja sosednje države – Severne Koreje. Kim Džong Un je namreč na tiktoku postal viralni hit, in sicer prek propagandne skladbe, ki ga opeva kot »prijateljskega očeta« in »velikega voditelja«. Južnokorejski zakon o nacionalni varnosti oblastem namreč omogoča blokado »škodljivih« severnokorejskih vsebin. A prepovedani sadež je najslajši in najbrž bodo s cenzuro dosegli zgolj to, da bodo ljudje še bolj radovedno poslušali omenjeno pesem, ki jo vsak, ki malo razmišlja, tako ali tako nedvomno dojema kot satiro oziroma slabo šalo.