Kolumna Miše Terček: Apple in slovenski jezik

Še pred nekaj leti smo se spraševali, zakaj Apple ignorira slovenski jezik. Tisti, ki uporabljajo telefone iphone, tablice ipad ali računalnike imac, nimajo možnosti izbire slovenščine, saj operacijski sistem iOS tega ne omogoča. Da je naš trg (pre)majhen, je zgolj priročen izgovor, saj konkurenčni operacijski sistem android to možnost ponuja že leta. Slovenski pooblaščeni prodajalci naj bi Applu sicer vsa ta leta poskušali pomagati in se ponujali s prevodi, vendar korporacija ni pokazala zanimanja. To se je marsikomu zdelo nenavadno, saj so svoj jezik pri Applu dobili tudi manjši narodi oziroma države (z zgolj nekaj milijoni prebivalcev več, kot jih ima Slovenija), kot so Katalonci, Finska in Slovaška. Slovenski uporabniki Applovih naprav pa so bili prisiljeni imeti do zdaj nastavljeno angleščino ali hrvaščino (oziroma kateri koli drug tuj jezik, ki jim je (naj)bližje).

Zdaj pa so se stvari končno le premaknile. Operacijski sistem iOS bo v slovenskem jeziku na podprtih Applovih napravah širši javnosti na voljo že letos jeseni. To je na svoji uradni spletni strani potrdil tudi Apple, osrednja zahvala pa gre v resnici novi slovenski zakonodaji o javni rabi slovenščine, ki je tehnološkega velikana, katerega vrednost ocenjujejo na več kot 3000 milijard dolarjev (s tem je drugo najdražje podjetje na svetu), prisilila v dodajanje slovenskega jezika.

Novela, ki jo je državni zbor (DZ) brez glasu proti sprejel v začetku letošnjega aprila, predvideva, da bo raba slovenščine omogočena tudi v najsodobnejših elektronskih napravah in storitvah, podjetjem pa daje na voljo prehodno obdobje, v katerem bi svoje produkte prilagodila jeziku. Podpora slovenščine je bila doslej namreč prepuščena odločitvam proizvajalcev.

V postopku priprave novele zakona so se predstavniki ministrstva za kulturo v Bruslju srečali tudi s predstavniki družbe Apple in jim predstavili zahteve novega zakona. Družba Apple je tako prva večja korporacija, ki sledi zahtevi prenovljenega zakona o javni rabi slovenščine, na ministrstvu pa pričakujejo, da ji bodo kmalu sledili tudi preostali proizvajalci in bodo končno vse naprave spregovorile v slovenskem jeziku.

Pot je sicer še dolga, saj smo šele na začetku. Pod lupo so namreč tudi številni spletni pretočni velikani, kot je denimo Netflix, ki še zdaj ne ponujajo obvezne opcije slovenskih podnapisov, in tako dalje. V svetu, ki je vedno bolj globaliziran in v katerem je raba angleškega jezika v zahodnem svetu postala nujna in vsakdanja (tudi do te mere, da se mladi tudi v Sloveniji nemalokrat pogovarjajo raje kar v angleščini), je zaščita lokalnega jezika na ozemlju, od koder prihaja, še bolj pomembna. Ne nazadnje so se za to, da se na našem ozemlju obdrži slovenski jezik, borili številni naši predniki. Mnogi izmed njih so zaradi tega izgubili življenje.