Kolumna Miše Terček: Kdaj se konča mladost?

Vprašanje v naslovu ste najbrž slišali večkrat. Američani bi temu rekli, da gre za vprašanje za milijon dolarjev – kdaj se pravzaprav konča mladost? Do kdaj je človek mlad in kdaj postane star? Vsaka stroka vam bo pri tovrstnih vprašanjih podala svoje odgovore, pa tudi pojasnila – nekatera bodo bolj filozofske ali sociološke narave, spet druga se bodo bolj ukvarjala s telesno kondicijo posameznika. A prav tu se nam vedno zatakne – je omenjeno vprašanje v resnici namenjeno posamezniku ali celotni družbi? Če za primer vzamemo, da je namenjeno širši množici, torej nekemu povprečju, potem bi lahko trdili, da se definicija »mladosti« spreminja iz generacije v generacijo – na rezultat pa vpliva vrsta dejavnikov, od (ne)ugodnih okoliščin do blaginje, od (ne)zdravega načina življenja do dostopa do takšnih in drugačnih privilegijev itd.

V takšnih primerih prav pridejo raziskave. Slednjih ni malo, a tiste, ki imajo vsaj nekaj teže in so narejene na večjih vzorcih, so po navadi izpostavljene tudi v množičnih medijih. Velikokrat jih spremljajo senzacionalistični naslovi, kar je povsem razumljivo, saj ljudi to pač zanima. In ena od takšnih je bila objavljena prav pred nekaj dnevi. Torej, če se vrnemo k izhodiščni temi, kdaj se konča mladost? V Sloveniji so vprašani prebivalci in prebivalke odgovorili, da pri 44 letu. Za stare pa se imamo, ko dopolnimo 57 let. To je raziskava, ki je bila objavljena na svetovni dan prebivalstva, opravila pa jo je agencija Mediana.

Zanimiv je tudi podatek, da se meja, ko se nehamo počutiti mlade oziroma se počutimo stare, po svetu pomika navzdol. Po mnenju prebivalcev starost najkasneje nastopi v Evropi, kar je povedno, saj pomeni, da zase še vedno menimo, da od vseh zemljank in zemljanov na »stari celini« živimo najbolj kakovostno. Uspešen beg staranju je pač eden od najbolj hipnotičnih sporočil, ki jih dnevno prejemamo od številnih podjetij, ki prek medijev, plakatov in družbenih omrežij agresivno oglašujejo različna podjetja – to je postala mantra, ki smo jo v sodobnem svetu dobesedno posvojili. Zasvojila nas je do kosti – s filtri na mobilnih aplikacijah, torej v digitalnem svetu, in s filerji v resničnem svetu, ki je sicer vedno manj »resničen« in vedno bolj zahteven do zunanjega videza, telesne vitalnosti in (navideznega) luksuznega sloga. Zdi se, da ves svet tekmuje v tem, kdo se ima bolje, obenem pa smo postali slepi za vse grozote in krivice, ki se dogajajo v svetu, ki si ga ogledujemo, kot da ni del našega skupnega (!) planeta.

Omenjena raziskava, ki je potekala med decembrom lani in letošnjim januarjem v 39 državah sveta (v njej pa je sodelovalo 33.866 ljudi), je pokazala, da v Evropi menimo, da se ljudje začnejo počutiti stare pri 59 letih, kar je šest let kasneje kot v Amerikah in osem let kasneje kot v Afriki ter najkasneje med vsemi celinami. Svetovno povprečje pa pravi, da se občutek mladosti zaključi pri 42 letih. Starejši ste se najbrž ob tem podatku prijeli za glavo, mlajši pa po vsej verjetnosti menite, da morate čim prej doživeti čim več, še preden boste »uradno« stari. A vsaka skrb je odveč – pomembno je predvsem počutje, mladost pa se nosi v srcu.