Kolumna Miše Terček: Na preži

O umetni inteligenci zadnje čase kar ne moremo nehati poslušati. Nič čudnega, saj se zdi, da bo oblikovala našo prihodnost – in to na domala vseh področjih. Razpeti smo med različnimi mnenji in viri informacij – od precej resnih, torej znanstvenih, in (resno) analitičnih do tistih, ki precej spominjajo na znanstveno fantastiko. Mnoge med slednjimi bi lahko zlahka kategorizirali kot teorije zarot. A pravzaprav na tej točki ne moremo vedeti, katera zgodba bo tista, ki nam bo krojila prihodnja leta in desetletja, saj gre za področje, ki še išče svoj prostor pod soncem, čeprav nam ga že dodobra oblikuje. In to še posebno v tistih delih našega vsakdana, na katere smo najmanj pozorni – torej družbena omrežja, internet, aplikacije in domala vse, kar je povezano z našo zasebnostjo, podatki, nadzorom in potrošništvom.

To so teme, ki niso nepomembne. Daleč od tega – o tem bi se moral vsak državljan sveta dodobra pozanimati, kaj o tem prebrati, se toliko informirati, da bo znal ločiti dezinformacije od dejanskih tveganj. Razumljivo ta naloga ne bo lahka, saj gre za novost, ki dela težave tudi mladim, kaj šele starejšim, ki se z novimi tehnologijami šele spoznavajo. Svet se bo v kratkem še bolj spremenil. Umetna inteligenca oziroma upravljanje te namreč vpliva tudi na politične kampanje, torej na potek dogodkov, ki lahko usodno vplivajo na prihodnost družbe in sistema, v katerem živimo. Vsekakor ne želimo ustvarjati panike, a bili bi neodgovorni, če omenjenega ne bi jemali resno. Vse, kar želim povedati, je to, da moramo biti pripravljeni na vse mogoče scenarije. In nekateri od njih morda ne bodo tako nedolžni.

Poglejmo enega od primerov. Število mednarodnih prijav patentov za inovacije, ki vključujejo uporabo generativne umetne inteligence, se je v šestih letih povečalo za osemkrat. Tako kaže pred kratkim objavljeno poročilo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (Wipo). Večina prijaviteljev ima sedež na Kitajskem. Kitajska nadzoruje in upravlja tudi najhitreje rastoče in trenutno najvplivnejše družbeno omrežje tiktok. Če smo nekoliko drzni, bi lahko rekli, da v ozadju poteka nekakšna digitalna hladna vojna. V desetletju do vključno leta 2023 so inovatorji prijavili 54.000 patentov za inovacije, ki vključujejo uporabo generativne umetne inteligence. Od tega so kar 38.000 patentov prispevali prijavitelji s sedežem na Kitajskem. Na drugem mestu so bile ZDA s 6276 patenti, na tretjem pa Južna Koreja s 4155. Generativni modeli umetne inteligence so sposobni ustvarjati vsebino, ki je zelo podobna resnični vsebini, vključno z dialogi, glasovi, fotografijami in videoposnetki. O tem smo že kar veliko pisali in gre za področje umetne inteligence, ki je pravzaprav najbolj skrb vzbujajoče.

Stavki, kot je »Počakajmo, čas bo pokazal svoje«, nam v resnici pri tovrstnih podatkih ne pomagajo kaj veliko. Kaj več kot to, da sledimo dogajanju in se sproti informiramo, ne moremo storiti. Prehajamo v čas, ko bo treba biti na preži. V zgodovini to ne bo prvič, le orodja (nadzora) se spreminjajo. In slednja še nikoli niso bila tako invazivna in vplivna, kot so danes.