Kolumna Miše Terček: Osebnost leta

Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj in mediji radi, tako kot dedek Mraz in Božiček, preštevamo pridne in poredne oziroma osebnosti, ki so pozitivno zaznamovale iztekajoče se leto, pa tudi tiste, ki so nanj vplivale negativno. Predvsem časopisni oziroma tiskani mediji imajo tradicijo, da izbirajo najbolj odmevne osebnosti leta, ob tem pa se vedno znova poraja vprašanje, ali morajo to mesto zasedati zgolj osebe, ki so svoj vpliv širile za širše dobro, ali tudi tiste, ki so zgolj najbolj izstopale, pa četudi v slabi luči. Kakšne odlike mora torej imeti osebnost leta? Je dovolj, da je najbolj vplivala na potek dogodkov, ne glede na to, da so imeli slednji morda za svet katastrofalne posledice? Glede tega ima vsak medij svoje kriterije, denimo časnik Delo se pri tem osredotoča bolj na pozitivni doprinos, nekateri drugi pa pri vplivu ne delajo razlik med »dobrim« in »zlim«.

Eden od najbolj znanih izborov, če ne morda celo globalno najbolj znan, je izbor osebnosti leta ameriške revije Time. Njena tradicija podeljevanja omenjene titule sega v daljno leto 1927, med osebnostmi, ki jih je doletela ta čast, pa so bili tudi kraljica Elizabeta II., Winston Churchill, Vladimir Putin, Josip Stalin, Adolf Hitler, George Bush (mlajši in starejši), Ted Turner, Barack Obama, Bill Clinton, Mark Zuckerberg in tako dalje. Večinoma ta naziv podelijo politikom oziroma voditeljem, saj imajo praviloma ti največ vpliva oziroma moči, da spremenijo tok zgodovine. V zadnjem času se je to začelo nekoliko spreminjati, saj se je tehtnica prevesila tudi na marsikatera druga področja, ki bi jih lahko imenovali država v državi, denimo družbena omrežja. Slednja so postala največja baza (zasebnih) informacij; da njihov vpliv ni zanemarljiv, priča tudi dejstvo, da z njimi politične sile vplivajo celo na rezultate volitev. Družbena omrežja so, če nam je to všeč ali ne, predvsem za mlajše generacije postala glavni vir novic.

Letos je bilo skorajda pričakovano, da bo osebnost leta revije Time novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, ki je to titulo prejel že leta 2016, lani pa je na vrhu lestvice denimo pristala ameriška pop pevka Taylor Swift. Da je slednja izgubila precej vpliva, priča tudi dejstvo, da je na letošnjih ameriških predsedniških volitvah podprla Trumpovo protikandidatko Kamalo Harris, ta pa je nato tekmo izgubila. Pri reviji Time so letošnji izbor pojasnili z besedami, da je Trump poskrbel za »vrnitev zgodovinskih razsežnosti, povzročil politični preobrat, ki se zgodi enkrat v generaciji, preoblikoval institucijo ameriškega predsednika in spremenil vlogo Amerike v svetu«. Poštena ocena. Poleg Trumpa se je na naslovnici revije Time kot osebnost leta doslej znašlo že 13 predsednikov ZDA, med njimi je bil po zmagi na volitvah leta 2020 tudi zaenkrat še aktualni predsednik (v odhajanju) Joe Biden. V finalni izbor za Timovo osebnost leta so se letos uvrstili še Trumpov sopotnik (milijarder in prvi mož Tesle ter omrežja X) Elon Musk, britanska princesa Kate Middleton in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kdo pa je letošnje leto najbolj zaznamoval po vašem mnenju?