Kolumna Miše Terček: Panika

Še malo, pa bo konec poletnih počitnic. Po vsej verjetnosti spomin na zaprtje meddržavnih meja zaradi pandemije v naših glavah še ni povsem zbledel. Zaradi strogih vladnih ukrepov je tako ali drugače trpelo precej državljank in državljanov – marsikje, ne zgolj v Sloveniji oziroma v Evropi. Nemalo nas je to občutilo tudi, ko smo romali v sosednje države – denimo na Hrvaškem imajo državljani Slovenije več kot 110.000 hiš in stanovanj ob obali. To je tudi eden od najpogostejših razlogov, zakaj je naša južna soseda med Slovenci še vedno tako priljubljena počitniška destinacija. In prav lastniki nepremičnin so imeli v času lockdowna prednostno pravico prečkanja meje. Takrat se je v medijih pojavil znani primer nekdanjega vladnega komunikatorja med koronavirusno krizo Jelka Kacina, ki naj bi šel v času pandemije v svojo hišo na Krku čistit bazen, medtem ko je sodržavljanom redno svetoval, naj (če se le da) raje ostanejo doma.

Razlog, zakaj znova obujamo spomine na tiste sila neprijetne čase, zaradi katerih ima še danes (še posebej med mladimi, ki so se v letih, ko je socializacija ključnega pomena, znašli zaprti med štirimi stenami) marsikdo travme oziroma psihične posledice, je povsem preprost. Poletje in počitnice, če je vreme lepo in če žepi niso prazni, so po navadi pravo nasprotje slabe volje in nelagodja. Del negativnih spominov na tisto covidno obdobje je bila tudi nenehna panika oziroma konstantno ustvarjanje napetega ozračja. In nemalo ljudi je prav zaradi tega izgubilo precej zaupanja tako v določene državne organe kot v zdravstvo in sorodne organizacije. Za mnoge je bilo pač vse skupaj preveč utrujajoče.

To se pozna tudi zdaj, in sicer ob vsaki novici, ko se pojavi nova grožnja oziroma nov virus. A tudi največje tovrstne institucije, kot je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), so se v tem času naučile komunicirati z javnostjo, ki je od prej omenjenih časov alergična na ustrahovanje in pretiravanje. Zato je ob prvem potrjenem primeru okužbe z novo različico opičjih koz (mpox) v Evropi posvarila pred paniko ter poudarila, da za zdaj ni nobene zdravstvene krize. Ljudi je treba včasih enostavno (znati) pomiriti. Še posebno če jim ne preti dejanska nevarnost. Ob tem pa bi se morali odgovorno obnašati tudi mediji. A tudi slednji so se med koronakrizo naučili pomembno lekcijo – širjenje strahu namreč dolgoročno uničuje kredibilnost.

Pri WHO so bili jasni: »Mpox ni novi covid!« Ob tem pa so izpostavili, da ga znamo nadzorovati. Da širjenja opičjih koz za zdaj ne bi smeli obravnavati kot »izrednih razmer za javno zdravje v Evropi«, se je strinjal tudi odbor Evropske unije (EU) za zdravstveno varnost, pri čemer je ocenil, da »tveganje ostaja nizko«.

Previdnost sicer nikoli ni odveč. A uživajmo, dokler lahko (kot je v času koronske krize dejal Kacin), poletja še ni konec – panike pa imamo dovolj že, ko beremo novice o aktualnem političnem dogajanju po svetu. Mir in svoboda žal ponovno postajata privilegij. Naj se ne zgodi enako tudi z zdravjem.