Kolumna Miše Terček: Plastika in sovraštvo

Medtem ko se s plastiko na družbenih omrežjih uporabniki ukvarjajo predvsem kot besedno žaljivko za botoksa poln videz, proizvodnja plastike in ravnanje potrošnikov z njo v Evropi ostajata netrajnostna. Končni porabniki v Evropski uniji (EU) so leta 2020 porabili 56,5 milijona ton plastike, kar v povprečju pomeni 107 kilogramov na prebivalca. Ta številka EU uvršča med največje porabnike plastike, kar je najmanj skrb vzbujajoče. Poročilo Evropske agencije za okolje razkriva, da je poraba plastike v Evropi (pre)velika in se bo glede na predvideno povečano proizvodnjo po pričakovanjih še povečala.

Kaj lahko storimo, da to izboljšamo? Eden od nujnih ukrepov je zagotovo (učinkovita) reciklaža, pa tudi uporaba trajnostnih materialov, saj poraba in proizvodnja plastike negativno vplivata na okolje in prispevata k podnebnim spremembam. Na evropske plaže naplavi več morskih odpadkov in v okolje vstopa veliko mikroplastike. Slednjo zaužijemo pri vsakem odpiranju plastenke. Nanoplastika lahko zaide celo v naše celice in kri. Z nedavno razvito tehniko so znanstveniki v enem litru vode v plastenki v povprečju našteli okoli 240.000 delcev nanoplastike, kar bi moral biti podatek, ki bi v nas sprožil alarm, da smo v prihodnje pri stiku s plastiko precej bolj pozorni. Ne nazadnje gre za naše zdravje, več informacij o tem pa lahko najdemo zgolj z nekaj kliki po spletu – pri tem pa moramo paziti, da brskamo po verodostojnih straneh preverjenih institucij in ne nasedamo lažnim novicam ali teorijam zarote.

Od plastike pa k besedam – pretekli torek smo praznovali mednarodni dan boja proti sovražnemu govoru; precej smo ga zaznali med nedavno parado ponosa v Ljubljani. Družbena omrežja so bila polna sovražnih komentarjev, uperjenih proti skupnosti​ LGBTIQ, ki je v že tradicionalnem miroljubnem shodu po prestolnici opozorila na vidnost manjšine, ki je žal tudi v letu 2024 nemalokrat žrtev takšnih in drugačnih napadov, nestrpnosti in diskriminacije. V Združenih narodih so ob tem izpostavili, da morajo biti del rešitve mladi, saj so prav mladi pogosto najbolj prizadeti zaradi sovražnega govora, še posebno na spletu.

Sovražni govor prinaša zlorabe, nasilje in konflikte, usmerjen pa ni zgolj proti populaciji​ LGBTIQ, temveč se pogosto pojavlja na podlagi rase, etnične pripadnosti, vere ali (tudi) politične pripadnosti. Deležni so ga predvsem ženske, begunci, migranti in transspolne osebe. V svetu, v katerem danes divjajo vojne (tudi v Evropi), družbena razklanost pa vedno bolj pronica v pore našega vsakdana, bi morali bolj paziti drug na drugega, predvsem pa sprejeti dejstvo, da (nas) različnost in barvitost bogatita. Srca bijejo, da jih odpremo, ne zapiramo – eden od največjih izzivov prihodnosti bo strpnost do sočloveka. In vsi bomo na boljšem, če kot ljudje na tem testu ne bomo padli.