Kolumna Miše Terček: Playback

Pred nekaj dnevi se je Dave Grohl, pevec in kitarist skupine Foo Fighters, med koncertom v Londonu obregnil ob vplivno pevko Taylor Swift, ki je trenutno prav tako na evropski turneji. Grohl, sicer tudi ustanovni član in bobnar legendarne grunge zasedbe Nirvana, je dejal, da bo svojo turnejo poimenoval Errors (Napake), in ne Eras (Obdobja), kot je prej omenjena pop zvezdnica poimenovala svoj sklop nastopov. S tem je namreč želel sporočiti, da če igraš v živo, še posebno pri rock glasbi, pač delaš tudi napake. Namignil je, kar so že prej namigovali mnogi, da Taylor Swift na svojih koncertih uporablja že prej posneto glasbo oziroma t. i. playback. Po spletu kroži kar nekaj posnetkov, na katerih je razvidno, da pevka med prepevanjem odloži mikrofon, njen glas pa še vedno odmeva iz zvočnikov. Nekateri poznavalci pravijo, da je edini del njenega koncerta, ki dejansko poteka v živo, akustični del, pri preostalem repertoarju pa naj bi si »pomagala« z avdioposnetki.

Pri zvezdah velikega formata, ki ciljajo bolj na šov in celotno podobo (plesni vložki, menjave kostumov in podobne bolj cirkuške vizualije), to sicer ni nič novega ali nenavadnega. To so počeli tudi nekateri največji. Med njimi tudi tisti, ki jim tega ne bi bilo treba, a ker so bili perfekcionisti, so presodili, da želi občinstvo slišati glasbo, kot je na posnetku – torej brez napak. Če bi bilo to res, bi ikonični Rolling Stones igrali v praznih dvoranah, saj so znani po tem, da radi kakšno noto usekajo mimo. A prav to je čar koncertov v živo – da so unikatna in neponovljiva doživetja. Če bi poslušalci želeli popolne posnetke, si lahko zavrtijo studijski album.

S tem sta pravzaprav začela samooklicana kralj in kraljica popa Michael Jackson in Madonna. Prvi je še do konca osemdesetih slovel po svojih energičnih nastopih v živo, na katerih se je potil in prepeval v živo (zadnji sklop tovrstnih koncertov je bila turneja Bad, poimenovana po istoimenski plošči). Že v devetdesetih pa je presedlala na format, ki je vključeval precej vnaprej posnetih vokalov oziroma playback. Nekateri njegovi največji privrženci bodo to upravičevali s plesnimi koreografijami, med katerimi naj bi bilo nemogoče tudi peti, a v resnici so najtežji plesni vložki vedno ločeni od najtežjih pevskih delov. Jackson je na kasnejših turnejah playback uporabljal vse pogosteje. Lahko rečemo, da je bil perfekcionist, lahko pa je zgolj začel dvomiti o svojih vokalnih sposobnostih. V vsakem primeru pa je trend, ki ga je sprožil, marsikomu v svetu popa kasneje služil kot izgovor.

Skoraj vsak dan nastopati pred razprodanimi stadioni zagotovo ni mačji kašelj, a glede na vrtoglavo visoke cene vstopnic lahko poslušalci od nastopajočih upravičeno pričakujemo, da igrajo v živo. Saj smo prišli na koncert, ne na promocijo predvajanja že slišanih posnetkov. Dave Grohl ima torej prav, ne glede na to, koliko swiftiejev (oznaka za oboževalce Taylor Swift) ga zaradi njegove izjave zdaj napada na vseh možnih družbenih omrežij.