Kolumna Miše Terček: Popularizacija popa

Pop glasba že desetletja ni več simbol uporništva in zgolj domena mladih. Z njo se ne borimo (več) proti vojnam, četudi jo sem in tja še vedno prepevamo na protestnih shodih. A tudi protestniške pesmi datirajo v 20. stoletje, v čas, ko je sodobna glasba do neke meje še lahko vplivala na družbenopolitične premike. Danes ni več tako. Pop (s tem mislimo na nadpomenko, kamor lahko uvrstimo tudi rock in sorodne popularne žanre) je postal del mainstreama, del industrije oziroma potrošništva, ki se je zažrlo v vse pore našega vsakdana. Popularna glasba, tudi takšna, ki je bila nekoč usmerjena proti politiki in kapitalu, nas iz zvočnikov spremlja, medtem ko v trgovinah globalnih korporacij kupujemo poceni majice, ki jih za drobiž šivajo otroci v državah tretjega sveta. Spremlja nas, medtem ko kupujemo nezdravo in ničkolikokrat predelano hitro hrano v verigah restavracij, ki jih iz televizijskih oglasov in plakatov pozna domala ves svet. Spremlja nas med božičnimi prazniki na ulici, na javnem prevozu, pravzaprav povsod in kjer koli si lahko zamislimo. In če slučajno kje ujamemo tišino, imamo za to rešitev, saj so naši mobilni telefoni postali žepna knjižnica svetovne glasbe v malem.

Popu danes tako rekoč ne moremo več ubežati, zatorej ne čudi zadnja statistika spletne platforme MusicRadar, ki razkriva, da je leta 2024 v zgolj enem dnevu v povprečju izšlo več glasbe kot v celotnem letu 1989. To seveda pomeni, da se vsepovsod ne vrti le stara glasba (evergreeni), temveč živimo v času hiperprodukcije. Sodobna tehnologija, za katero ne potrebujemo več pregrešno dragega snemalnega studia, temveč zgolj prej omenjeni pametni telefon ter kakšen prenosni računalnik ali tablico, namreč omogoča, da je ustvarjanje glasbe bolj dostopno kot kadar koli v zgodovini. Pravzaprav za to, da na trg lansiramo svojo skladbo, ne potrebujemo več založbe, radijske ali televizijske postaje, producenta in menedžerja, pa tudi inštrumenta vam ni treba znati igrati. Dovolj je, da obvladate kakšno mobilno aplikacijo ali računalniški program, ki vam bo pomagal do želenih rezultatov. Potrebujete zgolj nekaj domišljije in ustvarjalne žilice, pa še za slednji po navadi poskrbijo kar predčasno posneti nastavki, ki jih morate le zložiti skupaj kot nekakšne lego kocke.

Če še niste nikoli poskusili, boste presenečeni, ne zgolj, kako zelo enostavno je, temveč tudi, kako dobro bo slišati končni izdelek. Še največ truda boste porabili za (finančni) uspeh. Slednji je danes povezan predvsem z družbenimi omrežji, ki so leta 2024 odločilna pri ustvarjanju novih zvezd. Število sledilcev, ogledov (predvajanj) in všečkov je v digitalni dobi vse.

Za konec pa še nekaj statistike. Lani naj bi bilo po vsem svetu dejavnih več kot 76 milijonov glasbenikov, to število naj bi se do leta 2030 povečalo na skoraj 200 milijonov, kar pomeni, da se ustvarjanje glasbe popularizira kot še nikoli. Kvantiteta sicer pričakovano ne prinaša tudi kvalitete, a denar je sveta vladar in že zgolj pretočna platforma Spotify, ki ima več kot 250 milijonov naročnikov oz. poslušalcev, je letos kovala rekordne dobičke, saj je v njeno blagajno steklo kar štiri milijarde dolarjev.