Kolumna Miše Terček: Slovenci nakupujemo prek spleta
Trend nakupovanja prek spleta se je populariziral že pred desetletji, začel pa se je v sredini devetdesetih, ko sta se internetu predstavila Amazon in eBay. Leta 2000 smo dobili Google, deset let pozneje pa je spletno nakupovanje zgolj v Združenih državah Amerike (ZDA) že preseglo magično mejo milijarde dolarjev. Naslednji veliki bum je bila nedvomno koronska kriza, saj so bili v času epidemije covida-19 ljudje po svetu večinoma zaprti med štiri stene. To je še bolj korenitno spremenilo naše navade in nas potisnilo še globlje v telefone, tablice in računalnike – posledično smo kakopak tudi več naročali prek spleta, saj so bile trgovine in restavracije za javnost večinoma zaprte, posel dostavnih služb pa je zato pokal po šivih.
Precej omenjenih navad, ki smo jih pridobili med lockdownom, je ostalo z nami. Če smo se državljanke in državljani Slovenije še pred leti nekoliko bali nakupovanja prek spleta (zaradi domnevnih goljufij in prevar), smo se zdaj že skoraj popolnoma sprostili. To je potrdila tudi zadnja raziskava statističnega urada; razkrila je, da je v prvem letošnjem četrtletju prek spleta nakupovalo 54 odstotkov oseb v Sloveniji, starih med 16 in 74 let (internet jih denimo uporablja 91 odstotkov). Dve tretjini teh kupcev sta kupili oblačila, čevlje ali modne dodatke, tretjina pa jih je sklenila ali podaljšala naročnino na digitalne storitve. Največ spletnih kupcev je bilo starih od 25 do 44 let (73 odstotkov), najmanj pa med 65 in 74 let (19 odstotkov). Večina spletnih kupcev (kar 97 odstotkov) je v tem obdobju kupila fizični izdelek, in sicer v 67 odstotkih primerov oblačila, čevlje ali dodatke, v 28 odstotkih pohištvo, dodatke za dom ali izdelke za vrt, v 26 odstotkih športno opremo, v 25 odstotkih pa kozmetiko ali izdelke za sprostitev ter zdravila ali prehranska dopolnila.
Med spletne nakupe pogosto pozabimo šteti podaljševanje naročnin na različne storitve, ki jih uporabljamo vsak dan – od večjih kapacitet za hranjenje digitalnega prostora (kot je denimo e-pošta) do naročnin na številne plačljive mobilne aplikacije (med katere spadajo premium storitve za spletne zmenkarije – Tinder) in naročnin za pretočne platforme, ki jih uporabljamo za glasbo, film in televizijo. Spletnih kupcev, ki so kupili digitalni izdelek ali sklenili oz. podaljšali naročnino na digitalne storitve, je bilo 42 odstotkov. Na to vrsto storitev je bila sicer naročena več kot tretjina e-kupcev (34 odstotkov). Ti so imeli sklenjene naročnine na pretočne storitve za ogled filmov ali serij ali prenos teh s spleta, kot so Netflix, Disney+, SkyShowtime ali Voyo (23 odstotkov), na pretočne storitve za poslušanje glasbe ali prenos te s spleta, kot so platforme iTunes, Amazon Music, Deezer, Spotify in Apple Music (14 odstotkov), ter na pretočno igranje videoiger oz. videoiger v oblaku (5 odstotkov).
Slovenci smo se očitno nakupovanja prek spleta končno privadili. Morda zaradi vseh dolgih čakalnih vrst, ki nas neprijetno presenetijo na skoraj vseh področjih. S spletnimi nakupi namreč prihranimo precej časa, ki ga lahko nato porabimo za kakovostnejše preživljanje prostih uric.
