Kolumna Primoža Kališnika: Dobro trenirani kreteni so zakon
Volja do življenja je nekaj, kar bi moralo biti v obvezni opremi vsakega človeka na poti življenja in bi moralo biti v njegovi prtljagi na tem potovanju zapisano na prvem mestu.
Volja do življenja je bila nekoč, ko je bila izumljena nekje v vesolju, po svoji vsebini zamišljena kot smisel življenja.
Smisel življenja med ljudmi je originalno dostojnost v vseh pogledih. Ampak, a ne, civilizacija ni hodila k tej vrsti verouka, ne glede na to, kdo je bil predsednik njenega sindikata. Saj je vse dobro, če je dobro za nas – in to takoj. Tako je ubrala bližnjice.
S smislom življenja in z dostojnostjo pa je v teoriji in praksi tako, da jima hitrost škodi.
Če bi pogledali po športno, je bistvo življenja in dostojnosti to, da zahtevane gibe opravimo pravilno in zavedajoč se, kaj počnemo (ob tem ni niti najmanj pomembno, če nas kdo občuduje), ne pa, da gibe naredimo s svetlobno hitrostjo in nam ni nič jasno, za kaj gre. Pomembno je le, da drugi mislijo, kako dobri smo v obrti, ker smo tako hitri.
V religiji – ne glede na sindikat – se smisel življenja pogosto povezuje z božanskim načrtom, iskanjem večne blaženosti ali služenjem višjemu dobremu.
Če nam je lažje verjeti filozofiji, se smisel življenja giblje od iskanja sreče, vrlin, resnice ali svobode do sprejemanja, da si smisel določamo sami.
Dostojnost je spoštovanje sebe in drugih, izraženo z ravnanjem, ki odseva človeško vrednost. Pomeni ravnati etično, pošteno in z občutkom za prav. Je temelj odnosa do sebe in družbe, ki presega zgolj korist.
Manj je več, pravijo, in najbolj preproste stvari so najtežje.
Če pogledamo okoli sebe in v svoja življenja, nam bo jasno, da so – če so našli smisel življenja in vedo, kaj je dostojnost – taki ljudje najebali. Če so vsaj približno taki, so videti retardirani. Kar pomeni, da če so pošteni, so videti neumni. In kadar so taki, jih bodo oni, ki so že davno zavili s smeri, opeharili, nategnili in jih ob tem še ponižali.
Potem se, kljub temu da vedo, da je njihova retardiranost v tem trenutku najbolj svetel del civilizacije, počutijo, kot da so popolni bebci in da so ne le bedaki, ampak tudi mejno inteligentni. Ker so ne le na videz v manjšini, se potem v življenju počutijo zelo originalno za en lulček.
To ni prav in je znak, da je z njimi nekaj še bolj narobe kot z onimi, ki so res kreteni. Namreč, kreteni imajo o sebi izjemno visoko mnenje, tisti, ki pa so v redu, pa o sebi dvomijo ali pa se celo počutijo manjvredne.
Kadar je tako, je res kot bi živeli na planetu opic. Saj veste, ko opice prevzamejo planet, ljudje pa jim služijo.
Ni treba, da si bil v prejšnjem življenju ravno mikroskop, da bi opazil, da še nobena oblast, ki je prihajala na vrh, v svojem programu ni imela agende, kako bi svoje najboljše državljane naučila samospoštovanja.
Oblast je navadno butasta, če pomislimo, da si želi, da bi jo spoštovali, in ob tem misli, da jo bodo spoštovali oni, ki ne spoštujejo sebe.
Ker, a ne, to je po njihovem tako kot tista prečudovita pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad. Ker oblast bere z desne proti levi, ne razume, da je ta pesem napisana za njih, ne pa za njim podložne.
Če bi kdo želel izdelati zelo učinkovit stroj za izdelavo popolnih podložnikov, bi bila Slovenija najboljši model, kako se tega lotiti.
Vsaj zdaj je tako.
Ampak, a ne, oblast je tu, kakršna je, in kot je bilo pri nas zavrženo dejanje nekoč daleč nazaj enotnost Slovencev razumeti tako, da je to kup gnoja, ki je le za ene sorte petelinov, je tudi danes tako, da oblast državo vidi kot kup gnoja, kjer so prvi med petelini na gnoju pač tisti, ki so na oblasti.
Da je struktura kupa gnoja trdna in samoobnovljiva, oblast potrebuje ljudi, ki ne vedo, kaj je smisel življenja in kaj je dostojnost.
Raje jim pridiga, kako naj bodo uspešni. Kako naj si za vsako ceno popravijo osebni standard. Ker če je tako, potem bo vse lažje, saj da je to smisel življenja.
Povedano po športno je to tako, kot če v skupino tekačev začetnikov sprejmeš kretena (v smislu pomena v vsakdanu) in v dobri veri upaš, da potem, ko bo spoznal veselje do gibanja, ne bo več moril vseh okoli sebe. Da bo, ko bo napredoval v vztrajnosti in bo lahko tekel dolgo, postal boljši.
V resnici se potem zgodi, da ta človek postane samo dobro treniran kreten, kar v prevodu pomeni, da je njegova sposobnost najedanja ljudi okoli njega postala veliko močnejša in veliko bolj vztrajna, kot je bila tedaj, ko še ni začel teči.
Iz navadnega kretena je postal dobro treniran kreten.
To, na mojo veliko žalost, pobija tezo, da je rekreacija zdrava za vsakogar.
Ne, ni. Za kretene je razodetje.
Ampak, a ne, življenje s kreteni bi moralo biti ljudem, ki vedo, kaj je smisel življenja in kaj je spodobnost, največja nagrada.
Dokaz, da so nekoč, na nekem križišču, ubrali pravo smer.
Kdaj sem že zapisal, da je Sveto pismo učbenik, ki lahko najbolj koristi onim, ki niso verni. Jezusov pogled na smisel življenja je preprost, a globok: ljubiti boga, ljubiti druge in živeti življenje, ki temelji na skromnosti, usmiljenju in pravičnosti. Dostojnost pa izhaja iz služenja drugim in zvestobe vrednotam ljubezni, vere in resnice.
No, ljudje smo naravnani k selektivnemu iskanju resnice in kljub temu da neverujočim ni treba ljubiti boga – saj tega tudi nihče ne bi smel zahtevati od njih – jim še vedno ostane nekaj za zalogo. Da živijo življenje, ki temelji na skromnosti, usmiljenju in pravičnosti. In da dostojnost izhaja iz služenja drugim in zvestobe vrednotam ljubezni, vere in resnice.
Tudi, če vero izpustimo.
Ampak, a ne, smo spet na začetku. Da bi znal to prebrati, ti mora biti vsaj približno jasno, kaj je smisel življenja in kaj je dostojnost.
Naj povem, da raziskave kažejo, da to ni enostavno in da je pot do dobro treniranega kretena veliko krajša.
Ker je ta zapis prebral in razumel tako, da si smisel življenja določamo sami.
In naj povem, da imajo kreteni pri tem vso mojo podporo.