Kolumna Primoža Kališnika: Dva papeža in nasveti za dopust z žensko

V resnici ni prav veliko lepših stvari, kot če greš z žensko na dopust in se imaš tam fino. Čeprav je to teoretično lepo, pa v praksi ne poznam veliko ljudi, ki jim to tudi uspe. Iskanje skupnega dogovora, kakšen naj bo skupen dopust, je v resnici ena najcenejših možnih načinov dopusta, saj obstaja precejšnja možnost, da se bosta partnerja že na tej točki sprla in da z dopustom ne bo nič.

Poznam ljudi, ki pravijo, da jim je najbolj žal, ker so se po kregu, ki je skoraj odplavil dopust, pobotali in potem doživeli pekel na samem dopustu, kjer za greh ni bilo niti najmanjše možnosti. V resnici bi ob naštetem lahko pomislili, da je dopust morda najbolj nevarno preživljanje skupnega časa s partnerjem, če odmislimo plus, da ni priložnosti za kakšno spočetje. Mojo tezo potrjuje opažanje, da še v nobenem letoviškem mestu nisem videl seks šopa. Torej, lahko bi rekli: »Kadar se počiva, se ne ….va.«

Eden najboljših prizorov na morju je opazovati par, ki je prišel skupaj na dopust, ne da bi vedel, zakaj. Kljub vsemu si že večer prej rezervirata mesto na plaži z dvema velikanskima brisačama, ki se držita skupaj, ne da bi se partnerja kadar koli dotaknila. Na plažo prideta, ko je sonce visoko, vsak s svojo steklenico vode. Imata vsak svojo sončno kremo, vsak svojo veliko torbo in kljub velikima brisačama še vsak svojo penasto ležalko.

Uigranost para je taka, da ves dan ne spregovorita besede, v vodo gresta vsak zase, zvečer pa skupaj sedita za mizo za dva in ne spregovorita niti besede, le opazujeta, kaj počnejo drugi, ali pa se zabavata z opazovanjem življenja mehurčkov v mineralni vodi. Edini skupni trenutek dneva je, ko dobita račun in nenadoma začneta vsak zase računati, koliko je kaj stalo.

Čeprav bi se komu opisano zazdelo nekoliko nenavadno in dolgočasno, gre za popolno simbiozo dveh bitij, ki ne uporabita niti ene odvečne besede. V resnici gre za višjo obliko inteligence, ko besede niso pomembne – dovolj je že pogled, in je vse urejeno. Družinski oziroma svetovalci za partnerske odnose bi ob tem rekli, da sta partnerja že doma uspešno premagala težave, nadgradila svoj odnos in z zrelim obnašanjem rešila skupen čas na dopustu.

Kaj pa o tem pravi stroka?

»Za veliko žensk 'počitnice' pomenijo le drugačen nabor težkih fizičnih opravil z nekaj neprijetnega druženja in napete družinske drame, vmešane v mešanico, in kupom e-pošte, ki jih čaka, ko je počitnikovanje končano.«

Tako meni neka pisateljica, osebnostna trenerka in mati petih otrok, ki sicer pomaga divjim, v resnici pa nežnim ženskam, da razglasijo oblast nad lastnim življenjem – ker je življenje grdo, a vseeno ga lahko naredimo čudovitega. Njene stranke so ambiciozne, uspešne ženske, ki so preveč pametne za večino načinov samopomoči, vendar na skrivaj hrepenijo po strašno ponižujočih stvareh, kot so več čarovnije, več miru in obstoj dobrih vil. Zelo jim je všeč, ko njihova svetovalka pove, da si želi plesati gola pod luno, skupaj z volkovi, a se priložnost še ni ponudila. Kljub temu je ženske prepričala, da je dopust nekaj neprijetnega druženja in napete družinske drame. Mislim, da bi s to maksimo prepričala tudi marsikaterega moškega.

Ljudje imamo različne predstave o tem, kaj predstavlja dober dopust. FOTO: Kieferpix Getty Images/iStockphoto

Čeprav trditve, kot je »moški sovražijo dopuste«, niso vedno resnične, pa v teoriji obstajajo nekateri razlogi, zakaj bi nekateri moški morda imeli negativne občutke glede dopustov: Organizacija dopusta lahko prinese veliko stresa, še posebno če je treba usklajevati različne želje ali če so pričakovanja visoka. Nekateri ljudje cenijo svojo vsakodnevno rutino in strukturo; dopusti lahko pomenijo prekinitev te rutine, kar lahko povzroči nelagodje.

Dopusti so lahko dragi, kar lahko povzroči finančne skrbi in stres glede proračuna.

Nekateri posamezniki imajo službo, kjer se od njih pričakuje, da so ves čas dosegljivi. Skrb zaradi neuresničenih delovnih obveznosti ali občutek, da bodo po vrnitvi našli kup neurejenih zadev, lahko pokvari užitek dopusta.

Dopusti lahko prinesejo dodatne obveznosti in napore, kot so skrb za otroke, organizacija aktivnosti in reševanje morebitnih konfliktov.

Ljudje imamo različne predstave o tem, kaj predstavlja dober dopust. Če partnerji nimajo podobnih želja in pričakovanj, lahko pride do konfliktov in razočaranj.

Če ljudi razdelimo na dva dela, je drugi del, torej moški, med dopustom nekoliko »kastriran«, saj so obveznosti zanj prezahtevne. V bistvu nas vse to uči, da so skupne počitnice zelo nevarna zadeva za zakon ali pa, če pogledamo z vedre strani, dobra priložnost za končanje le-tega.

Razlika med ženskim dojemanjem slabega dopusta je, da so ženske razočarane in žalostne zaradi neizpolnjenih pričakovanj, moški pa po vrnitvi domov povedo, da je bilo isto kot doma, samo da je bilo več časa za kreganje, njihova pričakovanja pa so bila več kot le izpolnjena. Ženske po vrnitvi pravijo, da si nikoli niso mislile, da je lahko tako, kot je bilo, moški pa povedo, da so itak vedeli, kako bo.

Čeprav so taka razmišljanja povsem legitimna, naj nas to ne odvrne od dopusta. To svetujeta dva, oba meni zelo ljuba, papeža.

Papež Frančišek pravi, da se v poletnem času naučimo, kako si vzeti odmor, izklopimo mobilni telefon in se zazremo v oči drugih, gojimo tišino, razmišljamo o naravi (in se prerodimo v dialogu z Bogom, a v to je treba verjeti). Papež Frančišek tudi pravi, da je počitek potreben za zdravje našega duha in telesa, čeprav ga je zaradi številnih zahtev težko doseči. Počitek pa je bistven tudi za naše duhovno zdravje, da lahko slišimo Božji glas in razumemo, kaj od nas zahteva (a v to je treba verjeti).

Janez Pavel II. pa je dejal, da počitnice in odmor lahko pomagajo uravnovesiti aktivnost s kontemplacijo (a v to je treba verjeti), hitenje in naglico z bolj naravnimi ritmi, hrup z napovedjo tišine miru. Dodaja, da se z rekreacijo in prostim časom, ki ju omogoča potovanje, ljudje obnovijo in prenovijo, tako telo kot duh. Z novo perspektivo in navdušenjem nad življenjem se vrnejo domov k družini in delu.

Tako glede dopusta svetujeta meni tako ljuba papeža, ki jima verjamem, čeprav vem, da sta vedno dopustovala sama (v miru) in da so tako njuni nasveti lahko le 50-odstotno natančni. V resnici ni prav veliko lepših stvari, kot če greš z žensko na dopust in se imaš tam fino.

Po moje bi nam moralo veliko pomeniti, da si privoščimo stvari, ki si jih še papež ne more.