NE ME BASAT'

Kolumna Primoža Kališnika: Med žalostjo in neumnostjo

Papež Frančišek je večkrat opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo vplivneži in širjenje dezinformacij na družbenih omrežjih.
Fotografija: Papež Frančišek je pozival novinarje, naj si prizadevajo za resnico ter se uprejo senzacionalističnim naslovom. FOTO: Tony Gentile/Reuters
Odpri galerijo
Papež Frančišek je pozival novinarje, naj si prizadevajo za resnico ter se uprejo senzacionalističnim naslovom. FOTO: Tony Gentile/Reuters

Veliko se bo te dni pisalo o papežu, ki ga ni več. Tako je prav. Takih, kot je bil on, še ni bilo, pa je bilo kar nekaj izjemnih. Škoda, da o njem nismo več pisali, ko je bil še živ. Vsaj pri nas ne. Kar je po svoje nerazumljivo. Ne zato, ker je velik del države vsaj za silo katoliški, ampak zato, ker je pokojni več kot desetletje opozarjal na stvari, o katerih je postalo vse bolj jasno, da so se nam sfižile.

Škoda, da nas slovenska občila niso večkrat spomnila na papeževe misli o tem, kako nevaren je čas, ko se v medijih širijo lažne novice, laži in osredotočanje zgolj na škandale. Papež Frančišek je dosledno opozarjal na širjenje dezinformacij in predstavljanje neresnic kot resnice, saj ima to lahko resne negativne posledice za družbo.

Decembra 2017 je papež označil širjenje lažnih in senzacionalističnih novic za »zelo resen greh«. Novinarje je pozval, naj zagotavljajo natančne in celovite informacije ter se izogibajo enostranskim poročilom, ki obujajo stare škandale. Takšne prakse po njegovem »škodujejo srcu novinarja in drugim«.

Januarja 2018 pa je v sporočilu ob svetovnem dnevu komunikacij širjenje lažnih novic primerjal s kačo iz rajskega vrta, kot »zvito in nevarno obliko zapeljevanja«, ki ljudi zavaja s privlačnimi, a napačnimi argumenti. Poudaril je, da lahko že majhno izkrivljanje resnice privede do hudih posledic, in pozval novinarje, naj si prizadevajo za resnico ter se uprejo senzacionalističnim naslovom.

Decembra 2016 je prav tako kritiziral medije, ki se osredotočajo na škandale, klevetanje in širjenje lažnih novic, da bi diskreditirali javne osebnosti. Takšna dejanja je označil za »greh« in »škodljiva«. Medijska poročila, ki izkrivljajo resnico, je primerjal z »bolezensko nagnjenostjo h koprofiliji« – nenormalnim zanimanjem za iztrebke. Takšne vsebine ljudje uživajo, čeprav zavajajo in usmerjajo javno mnenje v eno smer, medtem ko zamolčijo drugo plat resnice.

Papež je pospravil tudi pred vatikanskimi durmi: opozoril tudi na »trde« in manipulativne evangelizatorje, ki zavajajo ljudi s svojimi togimi in manipulativnimi metodami. Ta pristop ni v skladu z evangelijem, ki naj bi bil vir svobode in veselja. Čeprav papež ni neposredno omenil vplivnežev, ki prodajajo meglo, so njegove izjave jasen poziv k odgovornosti pri deljenju informacij in opozorilo pred manipulativnimi praksami na družbenih omrežjih.

Papež Frančišek je večkrat opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo vplivneži in širjenje dezinformacij na družbenih omrežjih. V svojem sporočilu za svetovni dan komunikacij je poudaril odgovornost posameznikov, da preverijo vire informacij, ki jih delijo, da se izognejo širjenju lažnih novic, ki lahko povečajo predsodke, strah ali celo škodujejo ljudem.

Seveda, kot se to pogosto zgodi pri medijskih vplivnežih, pogosto ne mislijo nič slabega – le dobrega ne poznajo. Ali pa svojega dobrega namena ne znajo predstaviti dovolj jasno.

Slovenija je del sveta, ki potrebuje predvsem dobro voljo, pozitivno razmišljanje in pogum. Toda včasih potrebujemo tudi nekaj reda med kemičnimi procesi, ki se nam odvijajo v možganih. Ko razmišljamo, se v naših možganih sprožijo zapleteni kemični procesi, ki tvorijo osnovo za spomin, učenje, logično sklepanje in druge miselne procese. Če ti procesi niso ustrezni, lahko nastanejo motnje v delovanju nevronov, kar vpliva na naše mišljenje, čustvovanje in vedenje. To se lahko kaže kot duševne motnje, kot so depresija, anksioznost, shizofrenija ali kognitivni upad.

In, seveda, kot se dogaja vsem, tudi mi včasih postanemo nekoliko »munjeni«. Te prime, pa te mine. Ali pa tudi ne.

Filozofi, kot je Sokrat, so pogosto poudarjali, da je treba premisliti, preden kaj rečemo, ker jezik oblikuje naše misli in vpliva na našo resničnost. Sokrat je verjel, da je premišljeno govorjenje del modrosti, Konfucij pa je učil, da naj besede sledijo premišljenim dejanjem. Govor brez razmisleka lahko vodi v zmoto ali škodo – zato je tišina včasih modrejša od besed.

No, po moje vas že malo dolgočasim, saj še sebe … Dovolj uvoda.

Premierjeva zaročenka je nedavno skupaj s sodelavcem in somišljenikom tako močno brcnila v temo, da je še temo zabolelo. Upokojencem je svetovala, naj se izogibajo mesu, mleku, jajcem in zdravilom. Sam sem že imel opravka z vegani, ki jih spoštujem in jih pustim povsem pri miru, ne maram pa, če začnejo nadlegovati ljudi, ki mislijo drugače od njih. Tako divje reakcije kot od njih doživiš le še od ljudi, ki jim v časopisu odtujiš križanko.

Popolnoma sem prepričan, da sta premierjeva sopotnica in njen pribočnik po vegansko želela dobro. A je bilo njuno sporočilo tako nerazumljivo, da bi si ob takem petju še gluhi zatisnili ušesa.

Nepremišljeno govorjenje je kot temačnost v svetu idej, kjer svetloba razuma ne doseže. Ko besede nastanejo brez razmisleka, postanejo senca resnice, zameglijo jasnost in vodijo v zmedo.

Pa končajmo. Premier, ki doma ne more narediti reda in preprečiti, da je njegova partnerka škropilnica za neumnosti, ne more odločati, kaj je dobro za moje otroke in vnuke. Če doma nimaš pospravljeno, ne moreš drugih učiti, kako se uporablja sesalec za prah, a ne?

Zato je pokojni papež posvaril pred »trdimi« evangelizatorji na družbenih omrežjih, ki se predstavljajo kot zaščitniki nauka, vendar s svojo togostjo in manipulativnimi metodami zavajajo sledilce.

Dragi premier: pred tem, ko naslednjič učiš druge, kaj je prav, naredi najprej red doma. Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni, ali pa, v prevodu: kljub dobrim namenom lahko dejanja privedejo do negativnih posledic, če niso premišljena ali izvedena pravilno.

Že majhno izkrivljanje resnice lahko privede do hudih posledic.

Hvala za sodelovanje

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij