Kolumna Primoža Kališnika: Norost ni za vsakega, je le treba nekaj znati

Če se človek zna delati norca iz samega sebe, ima vedno dobro družbo, pa čeprav je lahko sam. To je zelo praktično za vsak dan, za samozavest in mir v duši. Če se delaš norca iz samega sebe, se drugim ni treba. Bolje je, da se norčuješ iz sebe, kot da to prepustiš drugim. Če človek resnično dobro pozna samega sebe, mu drugi ne morejo razlagati, kakšen je.

Seveda, to ni popolnoma enostavno. Ni dovolj, da si malo nor – treba si je to tudi priznati. Da bo sobivanje s samim seboj še lažje, moraš na plan spustiti originalnega norca v sebi. Tako se lahko norčuješ iz samega sebe brez zamere. Kdo te pozna bolje kot ti sam? Kdo pozna bolje norca v tebi kot tisti, ki mu dovoliš, da se norčuje iz tebe, medtem ko se ob tem celo sijajno zabavaš?

Na dobri poti si, da zasloviš kot malo norec, če se pogovarjaš s samim seboj – in to na glas. Znanost pravi, da je pogovarjanje s samim seboj povsem normalno in lahko celo koristno. To je znak aktivnega razmišljanja, samorefleksije in boljšega delovanja možganov. Ko si na glas razlagaš situacijo, lažje tvorno razmišljaš in najdeš rešitve. Govorjenje samemu sebi pomaga tudi pri obvladovanju čustev, saj lahko tako predelaš stres, jezo ali tesnobo. Če si rekel: »Kako bi tega pizduna na gobec,« se zaveš, da tega ne boš storil, pa se ob tem vseeno dobro počutiš.

Ko nekaj ponoviš na glas, si lažje zapomniš informacije. »Ta baba je res dobra, tega ne smem pozabiti,« ti zelo pomaga, ko občuduješ svojo partnerico. In ko govoriš s samim seboj, ti pride prav, ko razmišljaš, kako bi jo fental ... Notranji dialog ali glasno govorjenje pomagata bolje razumeti čustva in motive, kar ti lahko pomaga, da ne greš v zapor. Kot pravijo: »Če samo razmišljaš, da bi žensko fental, to traja le do njene smrti; če jo fentaš, te bo spremljala še iz groba.«

Uporaba tega pregovora je lahko brezplačna, vendar pazite, da vas ne sliši kakšna sufražetka, ki raziskuje enakost spolov in se vas loti, ker ženske nimajo enakih pravic kot moški. Včasih sem mislil, da o nujnosti enakosti spolov govorijo le ženske, ki so si izbrale napačen poklic. Potem pa sem ugotovil, da to počnejo tudi tiste, ki niso zadovoljne s svojim poklicem.

Jaz sem imel brezplačno vstopnico z neomejenim rokom trajanja za spoznavanje norcev, ki to ne znajo biti. Kot novinar spoznaš več norcev kot vsak psihiater, in tvoji sotekmovalci so nevarnejši za družbo. Ker je prevladujoča lastnost takih norcev sla po oblasti, imaš vse življenje privilegij potovati na ladji norcev in nenehno pisati ladijski dnevnik.

Skratka, ženske – najpomembnejša bitja tega planeta – in moški – najboljša kolateralna škoda spolnih odnosov višjih primatov –, pogovarjajte se s samim seboj. In nekaj tudi z drugimi. Več ko se meniš z drugimi, več posledic imaš, ki se kažejo kot glasno pogovarjanje s samim seboj. In tako razvijaš višje oblike norcev.

Biti norec pomeni nekaj znati, ne pa biti le kreten ali idiot, kot se reče za nezanemarljivo količino sopotnikov v naših življenjih. Torej, biti sam svoj norec je znak normalnosti. Psihologi vidijo sposobnost delanja norca iz samega sebe kot znak čustvene inteligence, samozavesti in sposobnosti, da si sam sebi antibiotik za težave v življenju. To pomeni, da se ne jemlješ preveč resno in se zavedaš svojih napak, ne da bi te definirale kot kretena ali idiota. Tako lažje prenašaš stres, neuspehe in kritiko. Humor pomaga ublažiti pritisk in zmanjša negativni vpliv neprijetnih situacij.

S pogovorom z negovanim norcem v sebi smo dostopnejši, bolj simpatični in manjši egi, kar olajša vzpostavljanje pristnih odnosov. V Sloveniji je fino, ker je toliko ljudi vernih, ni pa fino, da so tako brez humorja. Premalo berejo Sveto pismo in preveč poslušajo farje brez humorja. Sveto pismo humorja ne zavrača, še posebno ko gre za norčevanje iz samega sebe. Pomembno je ravnovesje: prekomerno posmehovanje samemu sebi lahko vodi v nespoštovanje samega sebe ali v neumnost. Če se znaš pošaliti na svoj račun, to pomeni, da si ponižen in se ne jemlješ preveč resno. Smeh in veselje sta dobra, saj prinašata zdravje in duhovno moč.

Tudi Sveto pismo nas opozarja, da če hočeš biti malo norec, moraš nekaj znati in marsikaj razumeti. Besede nosijo moč, zato se ne smemo norčevati na način, ki škodi nam ali drugim. Sveto pismo smeha in samoironije ne prepoveduje, ampak spodbuja k modremu, zdravemu in spoštljivemu humorju!

Če se znaš torej kakovostno delati norca iz samega sebe, si norec s tako rekoč vatikanskim certifikatom.

Papež Frančišek pogosto poudarja pomen smeha, veselja in sposobnosti, da se človek zna pošaliti na svoj račun. Sposobnost norčevanja iz samega sebe je znamenje modrosti, ponižnosti in duhovnega zdravja. Papež pravi, da je človek, ki se zna pošaliti na svoj račun, svobodnejši in bolj ponižen, ker se ne jemlje preveč resno. Papež se rad šali, ampak se ne zajebava. V nekem govoru je dejal: »Duhovnik, redovnica, škof, kardinal ali papež, ki nima smisla za humor, se nečesa boji.«

Napuh je eden izmed največjih grehov v krščanstvu in velja za korenino vseh drugih grehov. Pogosto ga opisujejo kot najhujši smrtni greh, ker človeka oddaljuje od Boga in ga napolni z lastno pomembnostjo. Papež je večkrat izrazil prepričanje, da je zdrava samoironija zdravilo proti napuhu in togosti, ki pogosto vodita v težave. Lahko bi rekli, da ima tudi Bog smisel za humor! »Lažje gre kamela skozi šivankino uho kakor bogataš v Božje kraljestvo,« je dejal.

Da si lahko res dobro norec, moraš nekaj znati in razumeti. Norost brez znanja je samo neumnost.