Kolumna Primoža Kališnika: Opica v ekranu, če ne v ogledalu

Mislim, a ne, ne prav veliko. Veliko bolje kot mislim, vidim, ampak ne več najbolje. V resnici še najbolje slišim, vendar mi ta čut ne prinaša posebne sreče, saj tisto, kar slišim, ni tisto, za kar so ušesa narejena. Originalna svinjarija v ušesih je ušesno maslo, ne pa tisto, kar slišim, da se dogaja okoli mene.

Govorim seveda o tistem, kar se tiče vseh nas. Kaj počnejo posamezniki v svojem prostem času, me ne zanima, čeprav verjetno tudi pri nas pride čas, da bo na dan prišlo, s čim se zabava tako imenovana elita.

Kot v Ameriki, kjer je bil znani megazvezdnik in superbogataš Sean Combs, znan tudi kot P. Diddy, septembra aretiran zaradi resnih obtožb organiziranega kriminala, tudi trgovine z ljudmi, spolnih napadov in izsiljevanja. Vključno s primeri, kjer so bile žrtve drogirane in zlorabljene na zabavah, ki jih je organiziral. In skrivoma posnete.

Jasno, Amerika je za nas res Amerika, kar pomeni, da se to pri nas ne more zgoditi. Mislim, to, da bi šel kdo v arest. Mene sicer tekanje naših starih nagih dedcev za psički ne bi motilo, če ne bi šlo za zlorabo živali – naj vsak počne, kar hoče. Lisice, verige, natezalnice, skupinice – kot pač kdo želi.

Ni pa mi všeč, če ljudje take stvari snemajo in potem s posnetki druge izsiljujejo, pa naj gre za druženje z dečki v bazenčkih na Madžarskem ali pa za nekoliko drugačne veselice v severni Italiji s slovenskimi visokimi gosti. In gostjami, ko smo že pri enakih možnostih med spoloma.

Upam le, da naši junaki posla v Italiji naredijo kaj reklame za Verigo iz Lesc. Te verige bi utegnile biti dobre, seveda, če znaš uporabiti verige za sneg v bolj poletne namene.

Izsiljevanje pa se mi gnusi.

Dvajset let nazaj je k meni prišel poklicni kolega in me vprašal, ali lahko po svojih povezavah izvem, kakšen je bil rezultat krvnega testa takrat prvega med slovenskimi politiki. Postalo mi je slabo – mislim, želodec se mi je obrnil. Stopil sem do politikovega telesnega stražarja, s katerim sva se dobro razumela, in mu povedal, kaj pripravljajo njegovemu šefu. Da bi ga izsiljevali, če bi se v krvi pokazalo kaj, kar se moškim včasih lahko zgodi – in še danes se mi ob spominu na to obrača želodec.

Zasledovanega politika nisem poznal, srečal sem ga le enkrat, v hiši, kjer je bila pisana družba znanih ljudi. Med njimi mi je bil daleč najbolj všeč neki izraelski inženir, ki je skrbel za sodelovanje s slovenskimi železarnami. Stric od Mosada, smo mu rekli. Kul tip.

Nič me ni presenetilo, ko je nekdo iz bele vile kasneje ostal do vratu zakopan v neko orožarsko afero – a mu bog daj miru, zdaj, ko je v nekem drugem in, verjamem, zanj boljšem svetu.

Vse, kar se trenutno pase po mojih ušesih o novi jedrski prihodnosti za Slovenijo, ima znake čistega izsiljevanja, za katero državljani sploh ne bi vedeli, da se dogaja. Cela Slovenija bi sodelovala v skupinskem jedrskem seksu – onegavili bi se brez lastne vednosti, od jutra do večera, desetletja dolgo, in to bi bilo posledica najbolj pretkanega izsiljevanja.

A bog ne daj, da bi se strinjal z gospodom, bivšim kočevskim županom, ki pravi, da je z zadnjimi maškarami slovenska politika bankrotirala – dvomim, da je pravi za tako opazko. Dobro bo, če ne bo pogrebnik Vesne, ki mi je všeč ne zato, ker sem jo volil, ampak zato, ker tam včasih ni bilo evro šalabajzarjev zgoraj opisanih lastnosti.

Moj pokojni prijatelj Franci Kramar, veliki bohinjski župan, bi se zagotovo strinjal, to čutim. Ko smo že pri Franciju, se mi zdi prav, da povem, da mu je v času njegovega poslavljanja od življenja priskočil na pomoč in mu povedal za morda čudežna zdravila za njegovo bolezen prav tisti, zaradi katerega je menda zdaj referendum padel. Janšev Janezek. Ne bi verjeli, kajne? Ker vam nihče ni povedal.

Gospoda Janeza sicer osebno ne poznam. Kar vem o njem, mi ni preveč všeč, a je človek, ki je pomagal mojemu prijatelju, ki je takrat počasi jemal slovo – za razliko od neke ministrice, ki mu je v bolezni grenila življenje le zato, da bi si rešila svojo pregovorno dobro se politiki prilagajajočo škofijo. Vsaj meni je tisto dišalo po izsiljevanju. A nisem merodajen za take sodbe. Sem pa bil vesel, da je na pogrebu ni bilo, čeprav pogrebi sodijo pod komunalo in občinsko infrastrukturo, kjer je doma. Ne v kanalih, ampak v strukturi, tudi če ni videti tako.

Glede na to, da slabo mislim, vidim in čudno slišim, ne bi smel pričakovati, da se mi je zjutraj na ekranu kot ozadje prikazala opica. Sprva sem mislil, da stojim zaspan pred ogledalom v kopalnici, a ko sem bolje pogledal, sem videl, da je opica sicer tudi siva, a precej manj rabljena od mene.

To čudovito bitje se imenuje kapucinska opica zaradi podobnosti njene obarvanosti z običajno nošo kapucinov ali frančiškanskih bratov, po katerih so znani tudi pripadniki tega redovniškega reda. Da bi kdo ne mislil, da je tole z opico kakšna zafrkancija na račun tistih, ki so ji po opravi podobni. Frančiškani so red bratov, ki jih je ustanovil sveti Frančišek Asiški leta 1209 in so znani po svojih zaobljubah revščini, skromnosti ter predanosti služenju revnim in bolnim. Njihovo poslanstvo je bilo miroljubno in usmerjeno v duhovno pomoč ter posredovanje med ljudmi.

Na stara leta tudi sam dosti nosim kapuce, ker tako lahko še manj mislim, vidim in slišim, ter se brigam le zase in za tiste, za katere se smem in zmorem. A ko pokukam iz kapuce, največkrat vidim tri opice in že takoj povem, da jih ne razumem oziroma jih razumem narobe. Prva opica, ki si pokriva oči, ne vidi zla. Druga opica, ki si pokriva ušesa, ne sliši zla. Tretja opica, ki si pokriva usta, raje molči, kot da bi kaj rekla.

Tako jih vidim jaz, a nimam prav. Jaz opice vidim po podalpsko – narobe. Resnica je drugačna. Duhovni pomen treh modrih opic se v resnici nanaša na idejo, da bi morali biti previdni pri tem, kar vidimo, slišimo in govorimo, da bi ohranili notranji mir, čistost misli in dejanj. Ta koncept se lahko uporablja kot vodilo za samodisciplino in etično življenje.

Če je opic preveč na kupu, se stvari seveda takoj spremenijo. In pri nas se je nekaterim primatom te sorte celo uspelo prebiti v prve vrste strokovnjakov za jedrsko energijo.

Po mojem mnenju prihaja planet opic, le še ena majhna eksplozija je potrebna.