Kolumna Primoža Kališnika: Svoboda je notranji organ

Kaj je svoboda. Če kaj ni, potem ni – Svoboda. Namreč, svoboda ni za začetnike. Svoboda je preresna stvar, da bi jo pisal z veliko začetnico, če v resnici ne veš, kaj ta beseda pomeni. Ampak, priznam, v teoriji in pred zadnjim podalpskim velikim pokom, ko se je prava svoboda pisala z malo začetnico, izgovarjala pa z veliko, je bilo videti obetavno.

Svoboda. In ptica, ki jo prinaša.

Golob je univerzalni simbol miru, svobode, ljubezni in upanja. Njegov pomen se razlikuje glede na kontekst, kulturo ali vero. Golob z oljčno vejico je starodaven simbol miru, ki izvira iz Biblije. V zgodbi o vesoljnem potopu (Noetova barka) golob prinese oljčno vejico kot znak konca potopa in obljubo novega začetka. Golob, ki leti, simbolizira svobodo in osvoboditev od vezi, bodisi fizičnih bodisi duhovnih. Golobi so znani po tem, da ostanejo z istim partnerjem vse življenje, zato simbolizirajo ljubezen, predanost in zvestobo.

Golob je v mnogih kulturah in religijah povezan z duhovnostjo. V težkih časih golob pogosto predstavlja upanje in optimizem. Njegova podoba daje občutek novega začetka in obljubo boljših dni. V nekaterih kulturah je golob simbol duše, ki se dviga v nebesa, in nosi sporočilo o povezavi med živim svetom in posmrtnim življenjem.

Opisano nam lepo dokazuje, da je med ptico in človekom velika razlika. Darwin in O razvoju vrst bi potrebovala ponatis in dopolnitev.

Ljudje imamo nekaj težav, ko si včasih skušamo pojasniti, kaj je svoboda. Mislim, veliko imamo povedati o njej, razumemo pa je ne povsem, se zdi. In se zdi, da se je Svoboda zadnjič pisala z veliko 9. maja 1945, ko je bila osvobojena Ljubljana. Fašizma.

Mislim, da je treba slovensko zgodovino z ulic in parlamenta preseliti v učbenike, in zdi se mi pomembno, da bi otroci spoznali, zakaj se svoboda piše z malo in z veliko začetnico.

Ko je svoboda upanje, se piše z veliko, ko je standard, se lahko piše z malo. Kar pomeni, da imamo pri nas z uporabo velike začetnice precej težav. Tako kot z razumevanjem svobode.

Saj smo že kdaj zapisali … Sveto pismo je knjiga, ki je najbolj pomembna za neverujoče, žal pa ga ti ne berejo. Veliko govori o osebni svobodi človeka, predvsem v kontekstu duhovne svobode, ki jo prinaša odnos z Bogom – za neverujoče pa velja pogledati misli, ko je Bog kot beseda odsoten, kar pomeni, da ni moteč za one, ki ne verujejo. Osebna svoboda pomeni osvoboditev od ujetosti v greh. Svoboda ni dovoljenje za egoizem, temveč priložnost za služenje drugim. Svoboda vključuje osvoboditev od strahu in negotovosti. Svoboda pomeni odgovorno odločanje.

Notranja svoboda ni odvisna od zunanjih okoliščin.

Sveto pismo svobode ne vidi kot odsotnosti omejitev, ampak kot priložnost za življenje v resnici, ljubezni in odgovornosti. Ni čudno, da ga večina ljudi ne bere. V svoji preprostosti je veliko prezahtevno. Pa je v resnici brezplačen recept za nekoliko mirnejše življenje, lahko pa tudi za razumevanje svobode.

Da ni tako? No, ja …

Kako pa naj sami sebi razložimo dejstvo, da si ljudje želimo biti svobodni, na oblast pa dovolimo ljudem, katerih iskrena želja in premeteni permanentni načrt je, da nam svobodo ukradejo ali vsaj zelo omejijo? To dejstvo je mogoče razložiti s kombinacijo psiholoških, družbenih in zgodovinskih dejavnikov: Okej. Ljudje smo pogosto pripravljeni žrtvovati del svoje svobode v zameno za občutek varnosti in stabilnosti, ki ju vladarji ali avtoritarne oblasti pogosto obljubljajo.

Menda imamo ljudje naravno potrebo po strukturi in voditelju, ki usmerja življenja. Takšno zaupanje lahko zlorabijo tisti, ki želijo pridobiti oblast. Ljudje smo tudi vse manj izobraženi, pardon, razgledani. Izobraženi smo tako, da ne prepoznamo znakov manipulacije, saj je ta vpeta že v šole. V sodobni družbi smo ljudje pogosto osredotočeni na svoje individualne interese in manj na skupno dobro – zato ima oblast lahko nalogo, posameznika je veliko lažje našajbati kot večjo skupino.

Oblasti pogosto obljubljajo izboljšanje življenja ali rešitve težav, pa se izkaže, da so bile te obljube zgolj orodje za pridobitev nadzora.

Seveda se vsi bojimo kaosa. Ker svoboda prinaša tudi odgovornost in tveganje, se nekateri ljudje bojijo, da bi preveč svobode povzročilo kaos, zato raje sprejmejo omejitve, če menijo, da te zagotavljajo red. O svobodi radi govorimo, ne upamo pa si je živeti. Se pravi sploh zavedati se je. Zavedanje o lastni odgovornosti za svobodo in kritično razmišljanje sta ključna. Svoboda ni nekaj, kar je samoumevno, temveč nekaj, za kar se je treba nenehno boriti in jo varovati.

Ekonomsko gledano svoboda ni penzija, ki pač prihaja, dokler naslovnik še kaj miga, ampak je kot plača za delo. Vsi, razen izjem, ki se ukvarjajo z demontažo bakrenih žlebov, ki jo civilna družba razume kot edinstveno etnološko posebnost, vemo, da brez dela ni jela. Da moramo, če hočemo živeti, delati. Tako rekoč vsak dan. In večina ljudi s tem nima težav. Brez dela ni nič.

No, s svobodo pa delamo, kot da je penzija. Se pravi, da pride sama od sebe. Da ni tako, bomo razumeli šele, ko nam bo nekdo obdavčil še penzije. Kot je zdaj, to ni več povsem nemogoče. Torej, ko nam bodo obdavčili še drugo nepremičnino. Grob.

Ja, to je tam, kjer je človek precej svoboden. Ampak svoboda se rima le na živega človeka. Svoboden človek je tisti, ki ima možnost izbirati in delovati v skladu s svojimi vrednotami, prepričanji in interesi, ne da bi bil pri tem omejen z nepoštenimi zunanjimi silami, pri čemer obenem spoštuje svobodo in dostojanstvo drugih. Tak, ki ima sposobnost razmišljanja, oblikovanja mnenj in odločanja brez notranjih omejitev, kot so strahovi, predsodki ali notranji konflikti. Ki živi v odsotnosti prisile, zatiranja ali nepoštenih omejitev s strani družbe, institucij ali drugih posameznikov.

Ki se zaveda, da svoboda ni absolutna, temveč sobiva z odgovornostjo do skupnosti in okolja. Kaj pa svoboda pomeni za vas? A ne, svoboda je eno veliko breme, saj posameznika sili v odgovornost za lastno življenje?

Ja, saj vem. Zajebano je. Ker svoboda ni za pusije. Vsaj tista z malo začetnico ne. Svoboda z veliko začetnico je mlahav zunanji organ, svoboda z malo začetnico pa je neprecenljiv notranji organ. Vsak ga ima, le malokdo pa to ve.