NE ME BASAT'

Kolumna Primoža Kališnika: To lahko o teflonoglavem preberete le tu

Morda je prišel čas, ko je izvažanje orožja slabši posel kot obnova države.
Fotografija: V Ukrajini je bilo v kratkem času dovolj uničenega, da bo posla za nekaj desetletij. FOTO: Stringer/Reuters
Odpri galerijo
V Ukrajini je bilo v kratkem času dovolj uničenega, da bo posla za nekaj desetletij. FOTO: Stringer/Reuters

V preteklih dneh sta nas precej zaposlovala dva Slovenca, župan glavnega mesta države in pa eden najboljših košarkarjev na svetu.

Zanimivo je, da se je s košarkarjem, ki so ga v Ameriki lastniki prodali kot vrečo krompirja, ukvarjalo veliko več ljudi kot z županom, ki je posejal nekaj res nerodnih bučk, ko je podprl srbskega predsednika.

Jasno, da ga je usral in da se vsi držimo za glavo. Tak pač je. Od nekdaj. Ampak, vse ni le črno. Obstaja še ena stvar. Če prijatelja spoznaš v nesreči, je ta nesreča morda združila dva zelo posebna človeka, ampak, a ne, človek se je postavil na prijateljevo stran. Ne da bi vzel stvar iz konteksta – to v teh časih nekaj velja.

Enkrat davno, ko je bil župan prvič izvoljen, sem zapisal, da ne bo končal kot najslavnejši ljubljanski župan Ivan Hribar, čigar županovanje se je začelo ravno po katastrofalnem potresu v Ljubljani. Hribar je obnovil kranjsko prestolnico in jo posodobil. Ko so aprila 1941 v Ljubljano vkorakale italijanske čete, je razočarani Hribar, takrat star skoraj 90 let, storil samomor, in sicer tako, da je zavit v (staro)jugoslovansko zastavo skočil v Ljubljanico.

To je za današnjo rabo neponovljivo. Naš župan je posodobil in obnovil Ljubljano, plaval v Ljubljanici ne bi. Poleg tega da je Ljubljanica vzela Ivana Hribarja, so vanjo nekoč namakali goljufive peke; najhujše goljufive peke so stlačili v košaro in jih namakali v Ljubljanici.

Pa še h košarkarju. Zgražanje slovenskih humanistov dokazuje, da nimajo pojma, za kaj v svetu gre, in da ne vidijo čez planke. Gospa Miriam Adelson je izraelsko-ameriška zdravnica, poslovna ženska in filantropinja, znana po svojem delu v medicini ter podpori judovskim in izraelskim interesom. Je večinska lastnica košarkarske ekipe Dallas Mavericks.

Miriam Adelson je in je bila ključna donatorka Trumpovih kampanj in je prepričala Donalda Trumpa, da je pritisnil na Hamas glede izpustitve izraelskih talcev v Gazi.

Vpliv Miriam Adelson na Trumpa sega že v leto 2016, ko sta z možem donirala več kot 100 milijonov dolarjev za njegovo kampanjo. Adelsonova je igrala ključno vlogo pri oblikovanju Trumpovih proizraelskih politik in podpori desničarski politiki v Izraelu, vključno z zavračanjem rešitve dveh držav in podporo aneksiji Zahodnega brega.

In ta gospa – imam jo kljub vsemu tudi za figuro, ki se fajta za svoj narod –­ je prodala Luko Dončiča. Če se ob tem zgražamo, smo zares inteligentni. Luku bo vseeno ostalo za kakšno poli salamo. Meni pa kljub vsemu očaranost z judovsko kulturo.

Donald pa se je izkazal s prizadevanji za mir v Gazi, čeprav ne sam od sebe.

Slovenski zet z najtršo glavo, od katere se dokazano odbijajo naboji, bi tudi rad končal vojno v Ukrajini. No, tu karizmatične Miriam Adelson ne bomo našli. Ne bomo pa niti tega, da se je Donald za to odločil sam.

Bomo pa našli podjetje BlackRock, ki je prav tako judovskega izvora in vodi največje svetovno podjetje za upravljanje premoženja in igra ključno vlogo pri obnovi ukrajinskega gospodarstva po vojni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in izvršni direktor BlackRocka Larry Fink sta se dogovorila o sodelovanju pri usmerjanju javnih in zasebnih investicij v obnovo Ukrajine. Ministrstvo za gospodarstvo Ukrajine je podpisalo sporazum z BlackRock Financial Market Advisory za podporo pri vzpostavitvi Ukrajinskega razvojnega sklada. Cilj tega sklada je pritegniti zasebni in javni kapital za izvajanje obsežnih poslovnih projektov v Ukrajini.

Banka za obnovo Ukrajine, ki jo Kijev vzpostavlja s pomočjo BlackRocka in JP Morgan Chase, ima že vsaj 500 milijonov dolarjev zavezanega kapitala, pri čemer naj bi se ta znesek kmalu približal milijardi dolarjev.

Sodelovanje med Ukrajino in BlackRockom je namenjeno krepitvi investicijskega okolja ter privabljanju strateškega kapitala za obnovo in razvoj ukrajinskega gospodarstva.

Nekaj ne štima, a ne? Mislim, govorimo o poslu, država pa je v moriji brutalne vojne …

No, morda je prišel čas, ko je izvažanje orožja slabši posel kot obnova države.

Odnosi med predsednikom Donaldom Trumpom in podjetjem BlackRock so sicer posredni, brez znanih neposrednih poslovnih povezav. BlackRock je globalno investicijsko podjetje, ki upravlja premoženje v vrednosti več kot 11,15 bilijona evrov, medtem ko je Donald Trump le znan poslovnež in politik, ki včasih vmes postane predsednik Amerike.

V preteklosti je Trump imel naložbe v BlackRockovem skladu Obsidian, kjer je njegova naložba znašala med 24,23 in 48,46 milijona dolarjev. Po drugi strani je BlackRock v drugem četrtletju leta 2024 postal pomemben vlagatelj v Trump Media & Technology Group, podjetje, ki je v lasti Donalda Trumpa, s pridobitvijo približno 2,2 milijona delnic tega podjetja.

Po ponovni izvolitvi Donalda Trumpa je BlackRock izstopil iz pobude NZAM, ki se je zavezala doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 ali prej.

Trumpova administracija je namreč znana po podpori fosilnim gorivom in skepticizmu glede podnebnih sprememb, kar je povzročilo pritisk na finančne institucije, naj znova proučijo svoje okoljske zaveze. To je vplivalo na odločitve, kot je izstop BlackRocka iz NZAM.

Odnosi med slovenskim zetom in skladom so torej predvsem posredni in temeljijo na vzajemnih interesih v finančnem sektorju.

Čeprav BlackRock sam ne proizvaja orožja, pa je znano, da investira v podjetja, ki izdelujejo orožje ali vojaško opremo. Večina podjetij aktivno dobavlja orožje in obrambno opremo Ukrajini, bodisi neposredno bodisi prek pogodb z ameriško vlado. Podjetje Lockheed Martin je znano po proizvodnji raketnih sistemov HIMARS, ki jih Ukrajina uporablja z velikim uspehom proti ruskim silam, proizvaja tudi rakete javelin, ki so bile ključne v obrambi pred oklepnimi vozili. Raytheon Technologies dobavlja napredne protiletalske sisteme NASAMS, ki ščitijo ukrajinske civilne in vojaške objekte pred zračnimi napadi. Prav tako proizvajajo raketne sisteme stinger, ki jih Ukrajina uporablja za obrambo pred helikopterji in letali. Northrop Grumman? Ukrajina je prejela brezpilotne letalske sisteme in komunikacijsko tehnologijo, podjetje sodeluje pri satelitskih tehnologijah, ki podpirajo obveščevalne operacije Ukrajine. Ameriški kongres je od začetka konflikta odobril več milijard evrov vojaške pomoči Ukrajini. No, zdaj je bilo v Ukrajini v kratkem času dovolj uničenega, da bo posla za nekaj desetletij.

Po ocenah znašajo stroški obnove Ukrajine po končani vojni z Rusijo za naslednje desetletje približno 471 milijard evrov.

Eni znajo. Tudi teflonoglavi. Ni vojni dobičkar, malo vojni hudičkar pa je.

Zdaj javno protestirajo tudi pravosodni policisti. Kaj menite?


  • V tej državi vsi samo še protestirajo ...
  • Razumljivo, v zaporskem sistemu so delovni pogoji še slabši kot drugje.
  • Nimam mnenja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij