Koronavirus še vedno mori

Zdi se, da je pandemija koronavirusa mimo in ukrepi niso več potrebni. Družba, ki se odpira, se je odločila, da je čas, da zaživimo v sožitju z novim koronavirusom in da bolezen covid-19 obravnavamo kot na primer viruse prehlada in gripo in da to ni več za družbo kritična bolezen. Večina ljudi ima res občutek, da koronavirusa tako rekoč ni več, da gre pri vseh okuženih za blago bolezen.

Pa to res drži? Ne, pravi prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana. Med nami so ljudje, ki so še vedno bolj ogroženi. »Pozabili smo na zelo ranljivo manjšino v družbi, in to so osebe s hudimi imunskimi motnjami ter druge ranljive osebe. Zanje covid-19 še zdaleč ni mimo, zato se je treba vprašati, ali je strategija, da je treba živeti s covidom, varna za vse,« pravi. Ocenjuje se, da je med skupinami s povečanim tveganjem za napredovanje bolezni covid-19 v hudo obliko skoraj 22 odstotkov svetovne populacije, kar je tudi v Sloveniji pomemben delež prebivalstva.

Izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., vodja oddelka za intenzivno terapijo, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana: »Možni so hudi zapleti, nekateri bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično obravnavo in pri nekaterih se bolezen žal lahko konča s smrtjo.«

Osebe s hudimi imunskimi motnjami so prejemniki presajenih organov, bolniki z aktivnimi karcinomi, avtoimunskimi boleznimi in tisti, ki prejemajo biološka zdravila, ki na primer delujejo proti limfocitom B ter druga imunosupresivna ali imunomodulatorna zdravila, pravi Tomažič in pojasni, da pri teh imunsko oslabljenih bolnikih pričakujejo hujšo obliko bolezni covid-19 in pogosto njen podaljšani potek.

V družbi imamo tudi ne tako redke posameznike s kroničnimi boleznimi in drugimi dejavniki tveganja za težji potek bolezni, ki jih virus SARS-CoV-2 neposredno smrtno ogroža, dodaja izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., vodja oddelka za intenzivno terapijo, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana: »Pri njih lahko pride do okužbe spodnjih dihal z dihalno odpovedjo in razvojem klinične slike, s kakršno smo se srečevali v prejšnjih valovih pandemije.

Možni so hudi zapleti, nekateri bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično obravnavo in pri nekaterih se bolezen žal lahko konča s smrtjo. Zato je pomembno ozaveščanje javnosti z opozarjanjem, da je virus še vedno med nami.« Odgovornost vseh je, da zaščitimo najranljivejše člane naše družbe in vsak od nas naj prevzame del odgovornosti, pravi Jereb. Pomembno je, da tudi laična javnost prepozna posameznike, ki so bolj izpostavljeni tveganju za težji potek bolezni covid-19.

Vprašajte osebnega zdravnika

Da se mnogi sploh ne zavedajo, da spadajo v rizično skupino za hujši potek bolezni, pa opozarjajo zdravniki družinske medicine. »Zdravniki družinske medicine imamo najboljši vpogled v zdravstveno stanje svojih bolnikov, poznane so nam kronične bolezni in družinske anamneze, zato lahko zagotovimo popolne informacije in svetujemo, ali je na primer nekdo, ki ima povečano telesno maso ali visok krvni tlak, v večjem tveganju za hudo obliko bolezni covid-19, ne da bi se tega sploh zavedal,« pravi prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine. Rizične skupine imajo pogosto zmanjšane možnosti običajnih načinov zaščite pred virusno okužbo.

Prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine: »Covid-19 je povečal neustrezno uporabo protimikrobnih zdravil, motil rutinsko preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih ustanovah ter preusmeril vire iz nadzora protimikrobne odpornosti in odziva.«

Hude oblike bolezni covid-19 lahko vodijo v smrtni izid pa tudi v pojav novih sevov virusa. Med visokorizične skupine, ki veljajo za t. i. ujetnike pandemije, spadajo starejši od 60 let ter ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi motnjami, zaradi katerih so bolj izpostavljeni hujšim posledicam v primerjavi s preostalo populacijo, čeprav nihče ni izjema.

Ker covid-19 resnično ne izbira, je zato vsekakor pomembno, še dodaja Stepanović, da rizični bolniki vedo, kako lahko s pravočasnim testiranjem in zgodnjo diagnozo ne le preprečijo hudo obliko bolezni in hospitalizacijo, temveč posledično tudi rešijo svoje življenje.

Pravilna raba zdravil

Čeprav je covid-19 virusna bolezen in je ne zdravimo z antibiotiki, pa je pandemija še kako vplivala na razvoj odpornosti proti antibiotikom in drugim zdravilom pri zdravljenju spremljajočih bolezni obolelih. Pri bolnikih s hudo ali kritično obliko bolezni so se pojavljale sekundarne bakterijske okužbe, posebno pri tistih, sprejetih na oddelke za intenzivno zdravljenje, ki so bili priključeni na aparat za mehansko predihavanje.

In bakterijske zaplete zdravimo z antibiotiki, pravi Stepanović. Od marca 2020 so na intenzivnih oddelkih v Sloveniji skupaj zdravili več kot 5500 smrtno ogroženih bolnikov in ti so zaradi bolnišničnih bakterijskih okužb pogosto prejemali antibiotike. »Na razvoj odpornosti proti antibiotikom je vplival covid-19, ki je povečal neustrezno uporabo protimikrobnih zdravil, motil rutinsko preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih ustanovah ter preusmeril vire iz nadzora protimikrobne odpornosti in odziva,« opozarja Stepanović. Če k temu dodamo še opozorilo Svetovne zdravstvene organizacije o odpornosti glivičnih okužb proti antimikotikom, bo zavedanje o pravilni in odgovorni rabi zelo pomembno za ohranitev učinkovitosti zdravil – tudi antibiotikov in ključno za prihodnjo stabilnost zdravstvenega sistema.

Ob nesmotrni in napačni rabi antibiotikov se nam v prihodnosti ne piše nič dobrega, še pravi. Lahko se znajdemo v razmerah, da ne bo na razpolago učinkovitih zdravil, s katerimi bi lahko zdravili bakterijske okužbe, kar se nam v bolnišnicah v redkih primerih dogaja že danes.