Košaro velikanko so do cerkve pripeljali s traktorjem
Letos smo šli po velikonočni blagoslov s košaro velikanko. Ideja je bila prisotna že lani, a nas je praznik prehitel, letos pač ne,« nam pove Mirko Kukec, domačin iz Tržišča, navdušen traktorist pa tudi velik ljubitelj kulturne dediščine. Ponosen je na svojo družino, njegov sin Matej si je s partnerico Jasmino ustvaril družino. Pa ne le to, k hiši je prišla tudi košara velikanka.
»Košara, ki smo jo poimenovali kar Velikanka, je meni in moji družini drag spomin na mojega starega očeta Alojza Bobnarja iz Suhorja pri Dolenjskih Toplicah. Pletenje z vitrami je bila njegova velika ljubezen. Spletel je nešteto košar, košaric, košev, cajn, za vse nas, za hčerki, vnuke, vnukinje pa tudi za pravnuke je naredil prav posebne košarice. A poseben čar je ta njegova velika košara. Leta 2000 je kar 180 ur dela vložil vanjo. Spletal jo je z vitrami; naredil jih je sam iz leskovih palic, s posebnim nožem. In tudi tega je naredil sam. Košaro je delal z veseljem in ljubeznijo, za vse nas. Za okras. Tudi na sejmih je bila vedno občudovana, še prav poseben čar je imela na Ribniškem semnju, kjer je imel ata posebno mesto kot rokodelec. Ko je naš ata, tako smo ga vsi klicali, pred sedmimi leti zapustil zemeljsko življenje, smo košaro z veliko ljubeznijo in spoštovanjem prepeljali iz Suhorja na Malkovec. Z obljubo, da bomo skrbeli za njo in se tako spominjali nanj in na njegove pridne roke,« nam pove Jasmina Klobučar.
Košara je na Malkovcu shranjena pri Mirku in Nadi Kukec in ima prav posebno mesto v prostoru, ki je zračen in suh, je skrbno čuvana in prelep spomin na Jasmininega ata. »Vaščani Tržišča in Aktiv kmečkih žena Tržišče smo se letos dogovorili, košaro okrasili in jo napolnili z velikonočnimi dobrotami, s kruhom, potico, pisanimi pirhi, mesom in hrenom,« doda Jasmina.
Ohranja tradicijo
»Košara je v zelo dobrem stanju. Društvo kmečkih žena Tržišče jo je okrasilo, sam sem uredil močan poden, predvsem pa dno poravnal. Potem pa akcija. Spodnji del Tržišča je k nam prinesel pripravljeno za velikonočni žegen jedil, naložili smo ga v košaro velikanko in s traktorjem odpeljali v farno cerkev Sv. Trojice, kjer nas je pričakal domači župnik Jože Kohek,« Mirko pove, kako se je spodnji del Tržišča odpravil k žegnu.
»Ljudje so bili presenečeni in navdušeni,« nadaljuje Mirko, ki je košaro s traktorjem odpeljal do cerkve, potem pa z vozičkom pred oltar. Na tesno je šlo skozi vrata cerkve, kak centimeter je še ostalo, a je šlo. »Župnik je bil nad našo idejo navdušen,« dodaja Kukec in postreže še z nekaj podatki. Polna košara je tehtala okoli 110 kilogramov, čez bok meri 170 centimetrov, zgornji premer znaša 150 centimetrov. »Hvala vsem vaščanom spodnjega dela Tržišča, hvala Mirku Kukcu za idejo, predsednici Aktiva kmečkih žena Tržišče Fani Borštnar ter članicam aktiva za trud in sodelovanje pri pripravi tega dogodka v cerkvi in hvala tebi, ata, tam med zvezdami, da nam je tvoja velika košara polepšala velikonočno praznovanje,« je še povedala Jasmina. Mirko in ekipa so zadovoljni, ker so tako ozaljšali minule praznike, Mirko je vesel, ker tudi tako ohranjajo spomin na neke druge čase, ki jih skoraj ni več.
»To je naša dediščina, to je naša tradicija, del nas. To je treba ohranjati za zanamce. Sam že vrsto let zbiram in hranim posamezne kose, tudi kmečkega orodja,« pove Mirko o svojem odnosu do tradicije in zgodovine. Upravičeno je ponosen tudi na svoj vinski hram iz leta 1822. Velika noč je mimo, Mirko pa kuje nove načrte. Pred štirimi leti je z dvema prijateljema, Janezom Stuškom in Brankom Zupančičem, s traktorji obvozil Slovenijo, kar 1300 kilometrov so naredili. Načrt so skovali v vinski gorici Malkovec, kjer imajo vinograde, pridelujejo (tudi) cviček. Letos nameravajo vsi trije, člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil Hrast-Tržišče, prek meja, tja do Dalmacije, seveda s traktorjem.
Tradicijo je treba ohranjati za zanamce. Že vrsto let zbiram in hranim posamezne kose, tudi kmečkega orodja.
