Kot solza čista kuhinja
Kuhinja je, kot radi rečemo, srce doma, a žal pogosto tudi eden bolj umazanih prostorov, saj v njej vsak dan pripravljamo hrano in se dotaknemo tisoč in ene stvari. Ko zvečer prižgemo pomivalni stroj in se z zadovoljstvom ozremo po na prvi pogled čisti kuhinji, ne pomislimo na predele, ki se jih redko lotimo s čistili, a so morda gojišče različnih mikroorganizmov. Kaj moramo torej razkužiti bodisi vsak dan bodisi nekajkrat na teden, da preprečimo kopičenje bakterij ali navzkrižno kontaminacijo?
Gumbi na pečici in mikrovalovki, ročaji kuhinjskih omaric, predalov, kljuka na vratih, ročaj na vratih hladilnika, tipke oz. zaslon na aparatu za kavo itd., kdaj smo jih nazadnje obrisali? Določimo en dan v tednu, ko se jih lotimo z razkužilom ali vsaj mešanico kisa in vode, na koncu jih obrišimo s čisto krpo ali kuhinjsko brisačko.
Kdor ima navado vsak večer temeljito očistiti delovno površino, bravo, vsi drugi pa bi se morali vprašati, kaj vse se skriva v koritu, okoli odtoka, na pipi, na stiku korita s pultom. Idealno bi bilo, da bi se vseh teh površin z razkužilom lotili po vsakokratni pripravi hrane, saj se vanje lahko ujamejo ostanki pesticidov s sadja in zelenjave, ostanki mesnih vlaken ... Naj bosta razpršilka in krpica vedno na dosegu roke.
Gobico operemo v stroju
Marsikdo si je v skrbi za okolje in konec koncev denarnice omislil krpice iz blaga za večkratno uporabo namesto papirnatih brisačk, a te so lahko idealno gojišče bakterij, prav tako gobice za pomivanje posode, ščetke in kar je še podobnih pomagal. Priporočeno je, da jih po vsaki pripravi obroka operemo v vroči vodi, gobice in ščetke lahko damo tudi v pomivalni stroj, če bomo izbrali progam z dovolj visoko temperaturo, krpe pa redno peremo na najmanj 60 stopinjah in nato polikamo.
Kako pogosto očistite deske za rezanje, še posebno lesene?
Kako pogosto očistite deske za rezanje, še posebno lesene? Osnovno pravilo seveda je, da imamo najmanj dve, eno za rezanje sadja in zelenjave ter eno za meso. Po vsaki uporabi desko operemo s sredstvom za pomivanje posode in čim bolj vročo vodo, dobro speremo in obrišemo do suhega, vlaga je pač največji sovražnik lesa, pa še bakterije jo obožujejo. Super je, če je deska za meso iz umetne mase, da jo lahko damo v pomivalni stroj.
Kaj kuka iz kotičkov
Pult smo omenili, seveda ga vsak dan pobrišemo, a ne bi bilo napačno, če bi mu privoščili razkužilo – konec koncev nanj odlagamo vrečke, artikle iz trgovine, denarnico –, vsaj pred pripravo hrane. Kaj pa koti, stiki pulta in kuhalne plošče, površina pod malimi kuhinjskimi aparati? Nočemo vedeti, kaj vse živi tam v mikroskopskem svetu. Enkrat na teden jih temeljito očistite.
Hladilnik je na našem seznamu čiščenja? Moral bi biti, pa ne govorimo le o vidnih madežih, ko se nam kaj polije, temveč o odstranjevanju bakterij in nečistoč, ki jih vanj vnesemo recimo z zelenjavo, surovim mesom, neoporečna ni niti embalaža, ki jo prinesemo iz trgovine. Predale in police bi morali vsaj enkrat na mesec oprati z detergentom in vročo vodo ter temeljito osušiti, ne smemo pozabiti na zunanjost, na vrhu pobrišemo prah, na zadnji strani uporabimo sesalnik, da odstranimo prah s tuljav, poskrbimo še, da se znebimo morebitnih delcev hrane, ki so pod hladilnikom in privabljajo različne žuželke.
Operemo pripomočke
Odlično okolje za razrast bakterij, plesni je tudi voda v toplem in vlažnem okolju, denimo v aparatu za kavo, grelniku vode. Enkrat na teden bi morali temeljito razstaviti in očistiti male gospodinjske aparate, ki jih redno uporabljamo; dele, ki to dovoljujejo, operemo v pomivalnem stroju, preostalim namenimo sredstvo za pomivanje posode, čim bolj toplo vodo in jih na koncu temeljito osušimo. Redno čistimo preostale pripomočke, denimo merilne žličke, odpirač za pločevinke, ter seveda notranjost predalov, kamor jih shranjujemo. Kdaj ste nazadnje do čistega obrisali organizator predalov?
