Kresna noč: ko rastline dobijo posebno moč
Enkrat na leto nemogoče postane mogoče: na kresno noč. Vsako leto pade na 23. junij. Naši predniki so tega večera, na šentjanževo, kurili kresove in tako poveličevali sonce oziroma Kresnika, slovenskega boga ognja, sonca, svetlobe, strel, groma in bliska: z ognjem so soncu želeli pomagati, da ne bi nikoli omagalo. Potem so se zbrali ob ognju, ženske z venčki, spletenimi iz rastlin, v laseh, moški so nosili venec iz hrastovih listov.
Na kresno noč imajo po izročilu posebno moč kresne rastline, to so ivanjščice, šentjanževke, kresničevje in praprot; zlasti slednji so pripisovali velik pomen. Polagali so jo po tleh po hiši in hlevu, jo zatikali za okna in vrata in polagali tudi po njivah, da bi ljudi, živino in pridelek obvarovala pred ognjem, nevihtami in kačami. Veljalo je, da strela nikoli ne udari v praprot. Verjeli so, da na praproti počiva sv. Janez Krstnik, ki goduje 24. junija, in se ponoči ustavi pri hiši. Kresne rastline so polagali tudi v zakonske postelje, saj naj bi to ženskam prinašalo plodnost. Nič čudnega: to je čas, ko začno rastline razvijati plodove in dosežejo optimalno rast, ki oznanja poletje. Z rastlinami je povezana tudi šega spletanja venčkov svetega Ivana, ki je značilna za vasi na Krasu: venčke obesijo na vhodna vrata hiš, kjer visijo do naslednjega kresa, stare pa zažgejo.
O kresni noči kroži veliko legend, denimo ta, da bomo postali nevidni in razumeli jezik živali, če nam v čevelj pade seme praproti, ne da bi za to vedeli. Delovalo je tudi, če so ga nabrali med enajsto in dvanajsto ponoči, in sicer povsem goli. Kdor opolnoči izruva praprot s koreninami vred, bo v luknji našel prstan. Tudi sicer so ljudje praprotno seme nosili s seboj, v žepu, ker naj bi jih varovalo pred strelo, udarci; če samsko dekle takšno seme nosi v nedrjih, pa bo menda kmalu spoznalo srčnega izbranca. Neporočene so na streho metale šopke iz ivanjščic, praproti in drugih kresnih rastlin, da bi ugotovile, katera se bo prva poročila.
Postali bomo nevidni in razumeli jezik živali, če nam v čevelj pade seme praproti, ne da bi za to vedeli.
Pomembna kresna rastlina je tudi šentjanževka, ki začne cveteti v tem času, njeni rumeni cvetovi spominjajo na sonce. Imela naj bi posebno moč, in sicer odganjala hudiča, zle sile, tudi strele. Naši predniki so jo obešali na okna, da ne bi strela treščila v hišo, verjeli so, da ima zaščitno moč.
V tej noči naj bi se na svečanosti zbrale vile iz močvirij in gozdov, s hribov in dolin in plesale. Največjo moč imajo v tej noči tudi čarovnice, škrati in druga bitja, čarobno naj bi delovala tudi voda: kopanje v izvirih naj bi zdravilo številne težave. Kresna noč ima prav zares svojo moč. »O kresi se dan obesi,« je stari ljudski rek, ki pove, da je najdaljši prav ta dan.
