Kronane glave prosile za usmiljenje za Maksimilijana I. Mehiškega

Na današnji dan leta 1864 je bil avstrijski nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški (1832–1867) imenovan za Maksimilijana I. Mehiškega, habsburškega cesarja Mehike. Kdo je bil manj znani, a vseeno ambiciozni brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa in kako ga je življenje popeljalo v Mehiko, deželo na drugi strani Atlantika, tako drugačno od Avstrijskega cesarstva?
Ferdinand Maksimilijan se je rodil kot drugi sin nadvojvode Franca Karla (mlajšega sina svetega rimskega cesarja Franca I.) in Zofije Bavarske v palači Schönbrunn na Dunaju. Domovini je služil kot kontraadmiral v avstrijski mornarici in za kratek čas kot generalni guverner lombardsko-beneškega kraljestva; v tem času si je dal Maksimilijan z ženo Šarloto Belgijsko v Grljanu pri Trstu zgraditi grad Miramar.

Leta 1863 je sprejel ponudbo za mehiški prestol, saj je zmotno verjel, da ga je mehiško ljudstvo na »plebiscitu« izvolilo za svojega kralja; pravzaprav je bila ponudba rezultat dogovora med konservativnimi mehiškimi monarhisti, ki so želeli strmoglaviti liberalno vlado predsednika Benita Juáreza, in francoskim cesarjem Napoleonom III., ki je želel izterjati dolg od Mehike in tam uveljaviti svoje imperialistične ambicije. Podprt z obljubo podpore francoske vojske in meksikajnarjev, avstrijskih prostovoljcev, ki so bili za novega cesarja pripravljeni iti na drugi konec sveta, je Maksimilijan z ženo Šarloto odplul v Mehiko.
Meksikajnarji
Meksikajnarji je naziv za avstrijske prostovoljce v vojski mehiškega cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, med katerimi je bilo tudi več sto Slovencev. Zbirališče prostovoljcev v Ljubljani je bila Cukrarna. Prek Trsta so prostovoljci iz vseh dežel nato odpluli proti Mehiki. Dogovorjeno je bilo, da bodo služili šest let in za to dobivali plačo, tistim, ki bi ostali v Mehiki, pa je bilo obljubljeno od 12 do 28 oralov zemlje. Od približno 6800 meksikajnarjev se jih je le polovica vrnila v domovino. O slovenskih prostovoljcih in cesarju Maksimilijanu sta risar Zoran Smiljanić in scenarist Marijan Pušavec izdelala odlično, a brutalno serijo stripov Meksikajnarji.

Maksimilijan I. Mehiški je nameraval vladati z očetovsko dobrohotnostjo in se je imel za zaščitnika indijanskih kmetov. Na ogorčenje veleposestnikov je podprl Juárezove obsežne reforme in bil odločen, da bo ukinil peonaž (dolžniško suženjstvo), nasprotoval pa je tudi rimskokatoliški hierarhiji, ker ni hotel obnoviti velikih cerkvenih posesti, ki jih je nacionaliziral Juárez. Državna zakladnica pa je bila tako prazna, da je moral za vsakodnevne stroške porabiti lastne podedovane prihodke. Maksimiljan je šele v Mehiki odkril realno sliko glede svojega kronanja, podpore mehiškega ljudstva in mehiške kulture.
Do aprila 1865 je francoska vojska uspešno podpirala Maksimilijana, tako da je Juáreza na severu potisnila skoraj v Teksas. A tedaj se je končala ameriška državljanska vojna in ZDA so zahtevale umik francoskih čet iz Mehike ter začele vojaško podpirati republikanske upornike. Šarlota je odhitela v Evropo, da bi za moža poiskala pomoč pri Napoleonu III. in papežu Piju IX., vendar so njena prizadevanja propadla, sama pa je doživela živčni zlom. Francoske sile so se marca 1867 umaknile, Juárez in republikanska vojska pa so se zmagoslavno vrnili v Ciudad de Mexico. Uporniške sile so mehiško cesarsko vojsko dokončno premagale pri Querétaru v osrednji Mehiki.

Cesarja Maksimilijana in njegova generala Tomása Mejío Camacha in Miguela Miramóna so pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt z ustrelitvijo. Čeprav so številne evropske kronane glave, pa tudi znani Evropejci, kot sta Victor Hugo in Giuseppe Garibaldi, Juáreza osebno prosili, naj se usmili Maksimilijana, je mehiški predsednik zavrnil pomilostitev, saj je bilo v vojni za neodvisnost izgubljenih preveč mehiških življenj. Maksimilijan je bil 19. junija 1867 skupaj z generaloma usmrčen na hribu zunaj Querétara. Njegovo truplo so balzamirali in ga šele čez pol leta vrnili v Avstrijo, kjer počiva v cesarski grobnici na Dunaju.