Lara Jankovič zase pravi, da je vihrava kot burja

Energična Primorka nikoli ne počiva. Čeprav je Lara Jankovič v prvi vrsti gledališka, televizijska in filmska igralka, smo jo že velikokrat videli tudi kot pevko. Njena velika strast je glasba, predvsem šansoni. Letos nam je v Festivalni dvorani premierno predstavila svoj avtorski projekt, ki združuje dve njeni veliki ljubezni, in sicer gledališko-glasbeno predstavo Pesem za Laro – Ujetnica časa. Zdaj nam bo razodela Larin abonma, ki ga bo odprla s Sašo Pavček že to nedeljo, 17. novembra, v Ajdovščini. Ker sva se dobili takoj po martinovem, mi je najprej zaupala, kako je proslavila vinski praznik. »Že tretje leto sem vodila uradni del martinovanja pri mojem vinarju Benčini v Ložah pri Vipavi. Lahko se pohvalim, da sem nekako že njegova ambasadorka,« se nasmeji. »Martinovo je za nas Primorce, ki imamo radi vino, in predvsem za vinarje praznik. Veliko dam na kulturo pitja vina in zelo sem ponosna, ker imamo v Vipavski dolini res veliko odličnih vinarjev, tako velikih kot manjših. V bistvu pri nas težko dobiš slabo vino. Vino, v zmernih količinah, seveda, lepo potencira občutja, zato je to moja pijača. Neizmerno uživam tudi v samih okusih.«

Komerciale je preveč

Nasmejana, a hkrati odločna Lara se vedno znova vrača v rodno Ajdovščino. »Prvega ne pozabiš nikoli in enako velja za rojstni kraj. Rada vandram po svetu, a vedno je najlepše vrniti se 'domov'. Moja Vipavska dolina bo zame vedno najlepša in najdražja. Vsakič ko se spuščam pobu Rebernicah v našo dolino, se mi pospeši utrip in vsakič znova jo občudujem.«

Zdaj je z Ajdovščino povezana tudi poslovno, saj tam pripravlja Larin abonma. »Že 17. leto sem samozaposlena, produciram tudi svoje predstave in zgoščenke, pišem scenarije za prireditve, vodim, igram, pojem. Moj oče je bil, ko je zapustil vojsko in doštudiral še organizacijo dela, organizator/producent na RTV SLO. Morda je bila logična posledica, da po vsem, kar počnem, zajadram tudi v organizacijske uvale. Dolina in moja Ajdovščina sta me oblikovali po svoje: sem vihrava kot burja, razigrana kot naš Hubelj, odprta in sončna kot moja dolina, temperamentna, gostoljubna in nasmejana, kot so tu ljudje,« se nasmehne. »Desetletja sem se kalila in nabirala izkušnje po svetu in v meni je dolgo tlela želja, da dolini, Ajdovščini, vrnem, kar mi je lepega dala, neskončno lepo otroštvo in krasne spomine.«

Po vzoru drugih kulturnih domov je sestavila program, vizijo in vse predstavila županu Tadeju Beočaninu. »Bistvo je, da želim ljudem dati kakovostne kulturno-pogovorne večere z vsebinsko bogatimi gosti, koncerte in predstave. Komerciale je veliko preveč. Kakovostna kultura vedno potrebuje podporo, in od občine sem jo dobila. Zelo se trudim, da povrnem zaupanje z dobrim programom, hvaležna sem, da imam 100 abonentov, da je publika navdušena nad programom in da so se abonenti vrnili tudi v tej sezoni. Publiki po vsakem dogodku ponudim tudi kozarček vina naših izjemnih vinarjev, vsakič se predstavi kdo drug, saj si zaslužijo vso pozornost.«

Besedo imajo drugi umetniki

Razkrije, da je ideja za Larin abonma njena, ime pa je predlagal župan. »Čeprav sem gostila različne kulturne dogodke, sem želela biti prvo sezono malo več zraven, zato sem vodila pogovorne večere, imela svojo predstavo in vodila koncert Prifarcev. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da je preveč Lare, pa je župan rekel: pa imenuj Larin abonma, pa bo. Ideja se mi sploh ni zdela slaba, saj se v dvorani dogajajo tudi druge kulturne in ljubiteljske prireditve in tako se bo nedvoumno vedelo, za kateri abonma gre. No, letos me ne bo veliko oziroma me skoraj ne bo. Besedo imajo drugi umetniki.« Veliko jih bo. »V tej sezoni bo pogovorni večer s Sašo Pavček, tri predstave Dnevnik Ane Frank iz Mini teatra, Jazz iz MGL in Trio Pupe iz Gledališča Koper ter dva koncerta, Jure Počkaj s Pozabljenim orkestrom in gostjo Ireno Yebuah Tiran ter Manouche z gostom, domačinom, izjemnim tolkalistom Sergejem Ranđelovićem - RunJoejem. Zelo sem vesela, da sem lahko tudi domačina povabila v program, to se mi zdi še posebno pomembno, sploh če ima kraj tako izjemnega glasbenika.«

Ostajam zvedava kot otrok, vedno rada počnem kaj novega, v meni se poraja veliko idej, želja in sanj, pravi Jankovičeva. FOTO: Igor Modic

Abonma bosta odprli s Pavčkovo. »Obeta se krasen večer čarnih besed, poezije in humorja. Lani sem gostila dva gospoda, zato sem letos želela gostiti žensko. Saša Pavček je tako izjemno vsebinsko bogata, široka, vsestranska, čudovit človek, da je bila moja prva izbira. Kot rečeno, rada angažiram lokalne umetnike, lani sem gostila Komorni zbor Ipavska kot presenečenje Feriju Lainščku, saj so zapeli dve njegovi uglasbeni pesmi.« Larin abonma ima dobrodelno noto. »Lani smo celotni izkupiček od pogovornega večera s patrom Karlom Gržanom namenili ZPM Ajdovščina. Tudi v tej sezoni bomo pripravili dogodek proti koncu sezone, vse bomo namenili ZPM. Veliko sem sodelovala z njimi in glede na izkušnje so edino društvo, ki jim zaupam in se točno ve, kam gredo naši prispevki. To sezono je novo tudi to, da želim abonma približati mladim, zato bom predstavo Dnevnik Ane Frank organizirala tudi za šolo.«

Ime po slavnem liku

V svojih predstavah pa tudi drugje, kjer je priložnost, rada združuje gledališče in glasbo. »Tako sem naredila predstavo Kot jaz, posvečeno Edith Piaf, in nazadnje Pesem za Laro, ki govori resnično zgodbo o Borisu Pasternaku – avtorju romana Dr. Živago, po katerem sem dobila ime – in njegovi ljubici Olgi Ivinski. Njuna ljubezenska zgodba je prelita v roman med Laro in Živagom. Po Olginih spominih smo dramatizirali tekst. Vmes pojem v slovenščino prepesnjene ruske pesmi. S predstavo bomo gostovali 9. decembra v SLG Celje, 11. februarja v Narodnem domu v Mariboru in 22. marca v Šentjurju. Vmes bomo šli še na gostovanje v Atelje212 v Beograd.«

V novem letu bo luč sveta ugledala njena nova monokomedija. »V tem pogledu glasbenega gledališča ostajam zvesta sama sebi, saj trenutno pripravljam glasbeno monokomedijo Balkan bluz kabaret. Tokrat bom vse začinila s svojo balkansko krvjo in zakulisjem igralskega poklica in marsikatero žalostno resnico, smešno za znoret.«

Lara Jankovič in Danica Lovenjak FOTO: Igor Modic

Ker je vedno tako vedra in pozitivna, me zanima, kaj jo žene naprej: »V življenju se vedno bolj učim po reku: Udri brigu na veselje. Skrbi niso nič manjše, če se sekiramo. Po prednicah sem podedovala izjemno voljo in veselje do življenja, iznajdljivost, pokončnost, pogum in nekaj te večne otroškosti, kreativnosti. Za to sem jim neizmerno hvaležna. Tudi očetu, ki je bil moje sonce in toplina. Zato ostajam zvedava kot otrok, vedno rada počnem kaj novega, v meni se poraja veliko idej, želja in sanj.« Z nasmehom še pove: »Otrok v meni sanja, odrasla Lara pa to poskuša uresničiti, saj je življenje prekratko, da bi nehali sanjati. Saj veste, ne nehamo sanjati, ker smo se postarali, ampak se postaramo, ko nehamo sanjati.«