Lažje kupiš brzostrelko kot vrček piva
Po tragediji, ki se je prejšnji torek zgodila v teksaškem mestu Uvalde, se je v Združenih državah Amerike tako kot vedno po podobnih strelskih pohodih razvnela razprava, zakaj je toliko takšnih grozljivih dejanj. Eden najpomembnejših razlogov je seveda razmeroma preprost dostop do strelskega orožja, ki se ga marsikje lahko brez težav kupi celo v supermarketih. Čeprav naj bi za nakup orožja po vseh ZDA posameznik potreboval dokazilo, da nima psihičnih težav, da ni bil kazensko preganjan in podobno, v nekaterih državah 18-letnik lažje kupi avtomatsko puško kot v baru naroči vrček piva. Zato res ni čudno, da se v ZDA tako pogosto dogajajo strelski napadi.
Samo v tednu dni po dogodku v mestu Uvalde, kjer je 18-letni Salvador Ramos v osnovni šoli ubil 19 učencev in dva učitelja, je v nizu streljanj po ZDA umrlo še osem ljudi, 45 pa jih je bilo ranjenih. Že takoj naslednji dan po poboju v Teksasu je neznanec na gorskem kolesu v Filadelfiji ustrelil gimnazijca, ki sta se pred domačo hišo odpravljala na maturantski ples. V streljanju sta bili ranjeni še dve osebi. Minuli petek se je zgodilo še streljanje na podelitvi diplom v Alabami, a na srečo ni nihče umrl, v soboto pa so se strelski pohodi zvrstili v zveznih državah Tennessee, Kolorado, Kalifornija in Florida.
Po podatkih ameriške nevladne organizacije Gun Violence Archive, ki spremlja strelske incidente s smrtnimi izidi, se je po letu 2013 v ZDA zgodilo 2128 streljanj z najmanj štirimi mrtvimi ali ranjenimi, kar pomeni skoraj vsak dan po najmanj eno streljanje. A ni bilo vedno tako. Tovrstna statistika je bila pred leti bistveno boljša. Med letoma 1982 in 2011 se je v ZDA množični strelski poboj zgodil vsakih 200 dni.
Obstaja pa še ene grozljiva statistika, ki govori o tem, kako veliko strelskih pohodov se zgodi v ameriških osnovnih in srednjih šolah. Od vseh učencev in dijakov, ki na leto umrejo na svetu zaradi strelnih ran, jih je največ v ZDA, in sicer več kot 93 odstotkov. Podatek, ki pove vse. Dovolj zgovorna je tudi statistika streljanj z največ žrtvami v zadnjih 10 letih. Teh je bilo 22 in v njih je umrlo kar 374 ljudi.
Deset dni pred zločinom v Uvaldeju je 18-letni Payton Gordon v Buffalu v zvezni državi New York v lokalni živilski trgovini ubil 10 nič hudega slutečih ljudi. Oborožen je bil s tremi puškami; dve je legalno kupil v trgovini z orožjem v bližini domačega kraja Conklin, tretjo pa je dobil od očeta kot darilo za 16. rojstni dan.
Maja lani je Samuel James Cassidy kupil tri pištole in potem 26. maja ubil devet sodelavcev v mestu San Jose v Kaliforniji. Policisti so na njegovem domu našli še ducat pušk in več kot 25.000 nabojev. Odgovorni so vedeli, kaj se možakarju plete po glavi, vendar niso ukrepali, čeprav je kalifornijski zakon v ZDA eden najostrejših, ko gre za nakup strelnega orožja.
V mestu Boulder v Koloradu je 22. marca lani Ahmad Al Aliwi Alissa s polavtomatsko pištolo v trgovini ubil 10 ljudi. Pokol je pravzaprav povzročil sodnik, ki je le par dni prej razveljavil mestni odlok o prepovedi nakupa polavtomatskega orožja – na predlog vsemogočnega lobističnega združenja Nacionalne strelske zveze (NRA), ki vpliva na ameriške politike, da ne sprejmejo ostrejše protiorožarske zakonodaje.
Le par dni pred pokolom v Boulderju je Robert Aaron Long v Atlanti v zvezni državi Georgia kupil pištolo, se odpravil do masažnega salona in tam ustrelil osem ljudi. Long je pištolo lahko kupil, ker v Georgii kupci orožja ne čakajo na preverjanje njihove preteklosti. Če bi tako pravilo veljalo, tako kot v nekaterih drugih zveznih državah, Long ne bi mogel do orožja, ker je imel policijsko kartoteko, v kateri je pisalo, da je mentalno labilna osebnost, nagnjena k maščevanju.
Primerov izogibanja lokalni zakonodaji, ki poskuša vsaj otežiti povsem prost nakup strelnega orožja, je v ZDA veliko. Devin Patrick Kelley iz mesta Sutherland Springs v Teksasu je bil zaposlen v vojaški letalski bazi, imel pa je debelo kartoteko zaradi nasilja v družini. Zaradi nasilništva v Teksasu ne bi mogel kupiti strelnega orožja, a kaj ko zvezna zakonodaja prepovedi nakupa ne preprečuje družinskim nasilnežem. Kelley je tako mirno kupil štiri puške in 5. novembra 2017 v baptistični cerkvi ubil 25 ljudi.
Stephen Paddock je v enem letu kupil 33 pušk od 49, ki jih je policija našla v njegovi hotelski sobi v Las Vegasu 1. oktobra 2017, ko je s hotelskega okna streljal na udeležence rock festivala in jih 58 ubil, potem pa si sodil sam. Kot je ugotovila preiskava, pri Paddocku niso ugotovili nobenih legalnih zadržkov, da pušk ne bi smel kupiti, saj zakonodaja od prodajalcev orožja ne zahteva, da oblasti obvestijo, če kdo kupi več kosov orožja v kratkem časovnem obdobju.
Podoben je primer Omarja Mateena, ki je 16. junija 2016 v nočnem klubu v Orlandu na Floridi s streli ubil 49 ljudi. Tudi on je povsem legalno kupil dve puški in pištolo le nekaj dni, preden se je odpravil na morilski pohod. Njegova kartoteka je bila čista, čeprav so pozneje preiskovalci ugotovili, da so njegovi sodelavci policiji povedali, da se je Mateen hvalil s članstvom v teroristični organizaciji.
Podobnih zgodb je sodobna ameriška zgodovina polna. Za vse je značilno zlasti to, da so vsi povzročitelji pobojev do orožja prišli brez večjih težav. Dokler ameriška politika ne bo sledila zahtevam večine Američanov, kakor kažejo javnomnenjske raziskave, in močno omejila dostopa do orožja, bodo z one strani luže vedno znova prihajala grozljiva poročila.
