Legendarni newyorški klub CBGB bi letos, če bi še deloval, praznoval 50 let
To nedeljo bo minilo pol stoletja, odkar je ena od legend ameriške in svetovne glasbe Patti Smith prvič prestopila prag novega newyorškega kluba v takrat revni in zanemarjeni četrti Bowery na spodnjem Manhattnu. V njem je takrat tretjič nastopil rock ansambel Televison, ki je pravzaprav kriv, da je klub CBGB, ki je med številnimi ljubitelji rock glasbe, še posebno pa newyorškega punka, novega vala in hardcore punka, dobil skorajda mitološki ugled. Pati Smith je s svojo skupino v klubu CBGB sicer prvič nastopila slabo leto pozneje, 14. februarja 1975.
Klub CBGB, katerega polno ime je bilo GBGB & OMFUG, kar so bile kratice za Country, Blugrass, Blues and Other Music for Uplifting Gourmandizers (Klub za navdihujoče glasbene gurmane country, blugrass in blues glasbe), je decembra 1973 odprl Hilly Kristal. Sicer je bil tudi že prej klub, a so se v njem zadrževali motociklisti (bikerji), bil pa je tudi znan kot t. i. dive bar, kakor so v New Yorku imenovali točilnice, ki jim v Sloveniji rečemo beznica: točilnica s slabo lučjo, poceni pijačo in sumljivo klientelo. Ključno za vzpon kluba CBGB je bilo leto 1973, ko je propadel Mercer Art Center, kjer so nastopali bolj ali manj neznani in alternativni ansambli, kakršni so bili v tistem času tudi New York Dolls, in na Manhattnu ni bilo nobenih ustreznih prostorov za nastopanje še neznanih skupin.
Vsa glasba, ki so jo igrali, je morala biti originalna.
Neuveljavljene skupine
Hillyja Kristala so, potem ko je decembra prevzel in odprl klub CBGB, prepričali, naj omogoči nastopanje tudi neuveljavljenim skupinam. Kmalu se je sprijaznil s tem, da v njem ne bodo igrali countryja in bluesa, ampak so začeli odzvanjati veliko bolj trdi zvoki. Prijatelji so ga prepričali, da je kot hišni ansambel angažiral skupino Squeeze, kmalu pa so pri njem našle zatočišče tudi rock skupine, kot so Suicide, The Fast in Ruby and the Rednecks, ki po propadu Mercer Art Centra niso imele kje nastopati. Med prvimi punk skupinami, ki so odkrile CBGB, je bila Television, ki je imela prvi koncert spomladi 1974. Njihov prvi nastop naj bi bil tudi mejnik, ki naj bi zaznamoval začetek slovesa kluba CBGB kot ene najpomembnejših zibelk takrat še alternativnega punk rocka in novega vala v Ameriki.
Seveda se je tam kmalu oglasila tudi Patti Smith. »V tistem času v New Yorku ni bilo rock klubov. S Patti smo igrali v klubih s folk glasbo ali v nenavadnih lokalih, tudi v običajnih restavracijah. Takrat ni bilo prostora za skupine, ki so imele stališče in sporočilo,« je za BBC izjavil dolgoletni kitarist Patti Smith Lenny Kaye. »Čeprav je bil CBGB v samem središču Manhattna, je deloval kot nekakšen drugačen svet. To je bila takrat dejansko četrt revežev, na ulicah nisi srečal nikogar drugega kot revežev, 'drugorazrednih' ljudi in ljudi brez pravic. Prostor je deloval kot idealen kraj za rojstvo nečesa novega. Kar se je tudi zgodilo,« se spominja Kaye.
Prostor je deloval kot idealen kraj za rojstvo nečesa novega.
Hilly Kristal je skupinam, ki so želele nastopati v njegovem klubu, postavil le en pogoj. Vsa glasba, ki jo bodo igrali, mora biti avtorska, ni želel slišati nobenih predelav in preigravanj starih komadov. Kar je bilo seveda ključnega pomena, da se je spremenila prihodnost takrat še alternativne glasbe. Klub ni bil nič posebnega, še vedno je ohranil videz beznice, imel je majhen oder, v nadstropjih nad njim je bil poceni hostel, kjer so občasno spali tudi brezdomci, po tleh so bili cigaretni ogorki, sem ter tja so gostje stopili na izločke Kristalovega psa Jonathana, ki se je imel navado prosto sprehajati po klubu. V začetku je bilo tam tudi veliko lokalnih pijančkov in ljudi, ki so iskali poceni pijačo in topel prostor. »Sam klub je bil zelo zanemarjen, kot da bi bil tik pred propadom, a prav to je bilo smiselno,« se spominja Amos Poe, filmar, ki je začel snemati skupine, ki so igrale v klubu CBGB, in leta 1976 iz tega materiala naredil film Prazna generacija (Blank Generation).
Kabaret
Fotografinja Roberta Bayley pravi, da je bila na prvem koncertu skupine Televison. Nastop je bil slabo obiskan, večinoma so bili pod odrom prijatelji in znanci članov skupine. Bayleyjeva je fotografirala nastope skupin v klubu od samega začetka in je podobno kot bobnar skupine Blondie Clem Burke dejala, da je na prvih nastopih atmosfera v klubu spominjala na kabaret, v katerem je bilo bolj ali manj boemsko vzdušje. Ljudje so sedeli za mizami, na katerih so bile prižgane sveče, in zgolj z miganjem glav spremljali nastop skupine Televison.
CBGB zdaj velja za zibelko punka in novega vala, tam so nastopale tudi skupine z drugačnim glasbenim pedigrejem. Vse skupine so se razlikovale, se spominjajo ljudje, ki so bili del začetkov tega legendarnega newyorškega kluba. »Tom Verlaine iz skupine Televison je nekoč rekel, da je bila vsaka skupina kot svoja posebna ideja. Pozneje so sicer vse pospravili pod etiketo punka in novega vala, vendar je bil CBGB neverjeten inkubator za mnoge kreativne glasbene zamisli in glavni razlog za to, v kar se je potem razvil, je bilo dejstvo, da so vse glasbenike pustili pri miru, da lahko iščejo in najdejo svojo glasbo,« je za BBC povedala Roberta Bayley.
Vadbeni prostor
V CBGB so glasbene skupine iskale svoj zvok, to je bil prostor, se še spominja Bayleyjeva, kjer so nastopale skupine, ki niso imele pogodb z založniškimi hišami: »V mnogo primerih niso bili niti glasbeno vešči. Bil je nekakšen vadbeni prostor, kjer lahko vadite pred ljudmi in gradite zvok in podobo skupine.« Navedla je primer ene najbolj znanih newyorških punk skupin, Ramones, ki so na začetku imeli na voljo dvajset minut za nastop, med katerim so se najprej pet minut prepirali med seboj, odhajali in se demonstrativno vračali na oder, znova začenjali igrati in se pri tem iskali, kaj bi lahko bili.
Tudi Lenny Kay pravi, da je bil CBGB nekakšna šola rocka, kjer so ansambli lahko eksperimentirali in iskali najboljši zvok. Pravi, da so, preden so februarja 1975 zaigrali v CBGB in potem začeli redno nastopati, enkrat mesečno igrali kot predskupina nekakšni folk skupini v enem od lokalov v Greenwich Villageu. Vendar so šele potem, ko so v CBGB igrali šest dni na teden, ugotovili, kam jih vodi njihova glasbena improvizacija.
CBGB prvi dve leti še ni bil precej znan, a se je kmalu spremenil v središče alternativne glasbe. Blondie so postali hišna skupina, redno so nastopali Patti Smith z bandom, po zaslugi Ramones je klub postal znan tudi kot punkovsko svetišče, redno so nastopali Talking Heads, Elvis Costello, Dead Boys in mnogi drugi. Tudi angleška skupina The Police je imela prvi nastop v Ameriki prav v CBGB.
Konec
Hilly Kristal se je po sodnem sporu z lastniki prostorov odločil, da bo 15. oktobra 2006 klub zaprl. Tega dne je imela svoj zadnji koncert v klubu, ki jo je povzdignil v zvezde, prav Patti Smith, ki je odigrala tudi nekaj komadov Ramones in Red Hot Chili Peppers. Po zaprtju je bila v klubu še nekaj časa trgovina s spominki, vse dokler leta 2007 prostorov ni najel modni oblikovalec John Varvatos ter na naslovu 315 Bowery Street, kjer je nekoč stal legendarni CBGB, odprl trgovino s svojimi oblačili.
