Legendarni Tone Vogrinec opozarja: situacija je kritična, a puške v koruzo ne gre vreči
Slovenskemu alpskemu smučanju ne cvetijo rožice. Sezona je klavrna, iz povprečja krepko štrli Žan Kranjec. Premalo za pozitivno oceno športa, ki je toliko prispeval h krepitvi narodne zavesti.
»Zdaj bi bilo najlažje vreči puško v koruzo in reči, mi se ne gremo več. Ne, ne, mi se še gremo, bo pa treba zavihati rokave, pljuniti v roke in pogledati kar k sosedom na Hrvaško. Tam so v zadnjih nekaj letih naredili pet korakov naprej, danes imajo tri smučarje, ki so med dvajseterico v tehničnih panogah, in smučarki Zrinko Ljutić in Leono Popović, ki bosta slej ko prej na stopničkah na tekmah svetovnega pokala,« svoje razmišljanje začne Tone Vogrinec, ki je bil med letoma 1973 in 2006 glavni trener in direktor slovenskih smučarskih reprezentanc. Človek, ki ve, kako se stvarem streže.
Slovenijo iz sivega povprečja vleče Žan Kranjec, ki je v tej sezoni na dveh veleslalomih v Alta Badii zasedel 3. mesto.
Gorijo vsi alarmi
»Zagotovo stanje ni dobro. Naše alpsko smučanje stagnira. Žalosten je pogled v mlajše selekcije. Pozorno spremljam tekme nižjega ranga, torej evropski pokal in tekme FIS. Ne samo da tam nismo vrhunski, razen nekaj izjem nas niti na startu ni. Kdo bo nadomestil Žana Kranjca, ko bo končal? Kdo prihaja za Andrejo Slokar in Ano Bucik? Prirastka ni. V mojih časih smo imeli kar čakalno listo za nastope na omenjenih tekmah nižjega ranga. Ni manjkalo pritiskov klubov na smučarsko zvezo v smislu, pa dajte še tega ali to poleg. Po dvakrat več kandidatov in kandidatk za nastop smo imeli, kot je bilo na voljo kvot,« razmišlja Vogrinec in poudari, da so v slovenski alpski smučariji zazvonili vsi alarmi. Zaradi tega razume in pozdravlja izvolitev Janeza Bijola iz Vuzenice za predsednika zbora in odbora za alpsko smučanje. Nasledil je Iztoka Klančnika, ki je junija lani odstopil.
Klubi revni kot cerkvene miši
»Janez je izkušen športni delavec, ki je ostal v smučanju tudi potem, ko je njegov sin, danes uspešni nogometaš Jaka Bijol, zapustil smučanje in se zapisal nogometu. Janez se je novega dela lotil zavzeto, je pravi človek na pravem mestu. Ne bo pa mogel en človek sam narediti vsega,« nadaljuje Vogrinec, ki vmes pohvali delovanje Smučarske zveze Slovenije, ker ji v teh časih uspe zagotavljati optimalne proračune za alpince.
»Drugače je v klubih, ti so revni kot cerkvene miši ... Slonijo na starših. Dokler so otroci uspešni, se prebijajo in kandidirajo za napredovanje, so starši poleg. Ko se otrok odloči, da konča ali menja šport, tudi ti starši odidejo, redki ostanejo,« opozarja Vogrinec, ki meni, da je napočil čas, da bi Smučarska zveza Slovenije spet uvedla formiranje reprezentančnih selekcij v najnižjih starostnih kategorijah. »Me pa skrbi, ker je drastično padla starostna meja, kdaj mladi končajo smučarske treninge. V preteklosti se je to zgodilo, ko so bili stari 18, 20 let, danes precej prej,« še poudari.
Kdaj bo novi veter v panogi z Bijolom na čelu obrnil trend navzgor, je težko reči, pove Vogrinec. »Vemo, da pot do vrhunskega tekmovalca ali tekmovalke, ki sta konkurenčna v svetovnem pokalu, traja 10 let in več. Žal prirasta mladih ni, niti tekem nižjih starostnih kategorij tudi zaradi pomanjkanja ni več toliko ... Na srečo imamo nekaj posameznikov, ki obetajo. Bilo bi krivično reči, da jih sploh ni,« pogleda v prihodnost, ki je bolj zelena kot bela. A alpsko smučanje velja ohraniti. Vsaj poskusiti je treba.
Skromno 12. mesto
Slovenija je v svetovnem pokalu na 12. mestu po točkah (tako v ženskih kot moški kategoriji) v tej sezoni. Zbrala jih je 551, pred nami je Hrvaška (748). V evropskem pokalu je situacija še slabša, 16. mesto z 79 točkami, za eno točko smo prehiteli Španijo (78), tu ne blesti niti Hrvaška (23. mesto, 18 točk).
