Višje cene hrane in brezalkoholnih pijač so najbolj zaznamovale inflacijo v letu 2024. »K letni inflaciji (ta je po podatkih Statističnega urada RS znašala 1,9 odstotka, op. a.) so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 2,6 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Podražitve v skupini restavracije in hoteli (za 4,1 odstotka) so dodale 0,3 odstotne točke. S po 0,2 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 3,6 odstotka), oblačila in obutev (za 2,2 odstotka), raznovrstno blago in storitve (prav tako za 2,2 odstotka), stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 1,3 odstotka) ter prevoz (za 1,2 odstotka),« so konec prejšnjega leta sporočili državni statistiki.

Vse kaže, da se podražitvam v skupini hrana in pijača ne bomo mogli izogniti niti v letošnjem letu. Zaradi višje stopnje davka na dodano vrednost se bodo namreč podražile pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače, saj bi lahko proizvajalci vsaj del stroška višjega DDV prevalili na kupce. Podražitvam se ne bomo mogli izogniti niti na drugih področjih. Za potni list bo po novem treba odšteti 36,56 evra oziroma 1,99 evra več. Za 1,88 evra se je podražila osebna izkaznica (nova cena znaša 20,95 evra). Dražje bo tudi gledanje oziroma poslušanje programov Radiotelevizije Slovenija. Za RTV-prispevek bo treba odslej odšteti 1,27 evra več oziroma 14,02 evra.

Glede na aktualne geopolitične razmere bo treba biti pozoren tudi na cene goriv. Na srečo bodo vsaj tisti, ki se prek Energetike Ljubljana ogrevajo na plin, to zimo manj zaskrbljeni. Nova cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce je namreč za sedem odstotkov nižja od lanske. Za znižanje so se v ljubljanskem javnem podjetju odločili zaradi ugodnih tržnih okoliščin in nižjih nabavnih cen. Nespremenjena ostaja cena vinjet. Tudi letos bomo lahko za osebna vozila letno vinjeto kupili za 117,50 evra. Za vožnjo skozi predor Karavanke je treba z januarjem odšteti 60 centov več ali 8,80 evra. Lastniki električnih avtomobilov bodo po novem plačevali tudi letno nadomestilo za uporabo cest.

Dražje zdravstvo

Leta 2025 so se zagotovo razveselili javni uslužbenci, saj je začela veljati nova plačna reforma v javnem sektorju, ki jim prinaša višje plače. A žal bo to s seboj prineslo tudi nekatere podražitve. V Velenju in Žužemberku so tako že konec lanskega leta napovedali, da bodo zaradi tega morali navzgor prilagoditi cene vrtcev. Z novim letom se spremembe obetajo tudi davčnim zavezancem, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Spremembe so tudi pri uveljavljanju normiranih stroškov. Vlada je zaostritev sistema normirancev utemeljevala z dejstvom, da je bil uveden za lažji vstop predvsem obrtnikov v svet podjetništva, a se je do danes izrodil. Opozicija tem spremembam nasprotuje, zato je novelo zakona o dohodnini poslala v presojo ustavnemu sodišču.

Obvezni zdravstveni prispevek bo od marca dražji. Foto: Tadej Regent

Kaj pa zdravje? Ja, tudi zanj bo kmalu treba plačevati več. Od marca bo obvezni zdravstveni prispevek, ki trenutno znaša 35 evrov, za 2,50 evra dražji. Štiri mesece za tem, julija, bo sledil obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni s povprečno plačo bo tako moral zanj odšteti 24 evrov, prav toliko še njegov delodajalec. Že samo zaradi zadnjih dveh dražjih dajatev bo tako hitro izpuhtela uskladitev dohodninske lestvice in olajšave z rastjo plač oziroma bo delavec s povprečno plačo na letni ravni dejansko za 56 evrov v minusu. Zaradi uskladitve bo namreč na letni ravni imel 113 evrov več, zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo in dražjega zdravstvenega zavarovanja pa bo moral na letni ravni v denarnico seči za dodatnih 144 evrov.

Lastnike psov morda že kmalu čaka nova dajatev. FOTO: gradyreese/GETTY IMAGES

Namenski prispevek za lastnike psov

Zamisli o tem, kako državljanom dodatno podražiti življenje, vladi očitno ne zmanjka. V pripravi je namreč novela zakona o zaščiti živali, v okviru katere pa naj bi na področju ureditve financiranja zavetišč za živali razmišljali celo o nekakšnem davku za lastnike psov. »Novela zakona predvideva uvedbo potencialne možnosti, po kateri bi lahko lastniki psov plačevali namenski prispevek v poseben občinski sklad. Občinam oziroma lokalnim skupnostim dajemo zakonsko podlago, da to uvedejo, če imajo za to interes. To ni obveznost, ki jo skozi zakon nalagamo,« je za N1 pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Kot razlog za ta korak je navedla, da bi se na tak način zagotovil stabilnejši, bolj transparenten in bolj vzdržen način financiranja zavetišč za zapuščene živali, ki se deloma financirajo tudi iz občinskih proračunov.

Že pred tremi leti so na Mestni občini Ljubljana na desetih lokacijah po mestu ter v zbirnih centrih Barje in Povšetova skupaj z javnim podjetjem Voka Snaga in organizacijo Humana postavili zabojnike za ločeno zbiranje odpadnega tekstila, oblačil in obutve. Foto: JP Voka Snaga

V skladu z evropsko direktivo je treba od začetka letošnjega leta ločeno zbirati tudi odpadni tekstil in oblačila. Med odpadni tekstil sodijo vsa otroška, ženska in moška oblačila, igrače iz tekstila ter hišni tekstil, kot so posteljnina, rjuhe, zavese (iz naravnih vlaken). Prav tako obutev, ki nima para in se ne zbira, ter, kot še navajajo na spletni strani Občine Grosuplje, torbe in torbice, kravate, pasovi ter drugi modni dodatki. »Med odpadni tekstil ne spadajo umazana in strgana oblačila in obutev, krpe, odeje, preproge ...« Odpadnega tekstila tako ne smemo več metati v zabojnik za mešane komunalne odpadke (črni zabojniki), temveč v za to namenjene zabojnike za rabljena oblačila. Glavna cilja ločenega zbiranja tekstilnih odpadkov sta zmanjševanje odlaganja in sežiganja tovrstnih odpadkov ter povečevanje njihove ponovne uporabe in recikliranja.

StopnjaInflacije