Letos poleti bo 30 °C že kar hladno!
Med slovenskimi kmeti bo najverjetneje glavna tema pogovora suša, ki bo očitno spet krnila letino. Po nekaterih napovedih nas čaka poletje brez večjih padavin, poleg tega v tleh ni večjih zalog vode.
»Kar se je dogajalo v zadnjih letih, kaže na to, da so spomladanske suše pogostejše, s tem pa so vse manj polni tudi rezervoarji površinskih voda. Suša v poletnem času postaja stalnica oziroma se pojavlja pogosteje,« pojasni Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije RS za okolje (Arso), ki nas preusmeri na posebno spletno stran Arsa Sušomer, kjer vsak teden objavljajo opis stanja suše po Sloveniji.
V začetku maja so zemljo resda namočile krajevne plohe, a so jo že izsušili sončni dnevi, ki so sledili.
»V krajih po Sloveniji je v preteklih sedmih dneh skupno izhlapelo od 18 do 25 mm vode, kar je v vseh regijah z izjemo Kočevske preseglo količino prejetih padavin v tem času. Tedenska vodna bilanca površinskega sloja tal je bila zato kljub prejetim padavinam večinoma negativna (Murska Sobota –3 mm, letališče Ljubljana –13 mm, Bilje –19 mm; Kočevje 14 mm),« v poročilu z 12. maja piše na spletni strani Sušomer.
Zgovoren je tudi pogled na karto stanja podzemnih voda po državi; padavine med 5. in 11. majem niso prispevale k izboljšanju stanja. »Podobno kot v preteklih tednih je gladina podzemne vode nižja od običajne na območju vodonosnikov: Dravskega polja, Ptujskega polja, v Vipavsko-Soški dolini in na dveh merilnih postajah na Ljubljanskem polju. Nekoliko slabše razmere so na območju Kranjskega polja, Sorškega polja, v dolini Kamniške Bistrice in Spodnje Savinjske doline,« piše na omenjeni spletni strani. In še, da je v manj kot eni tretjini medzrnskih vodonosnikov po državi izkazano običajno količinsko stanje podzemnih voda.
Sušnikova doda, da se lahko kmetje in tudi vrtičkarji na sušo na kratki rok prilagodijo z upoštevanjem tehnoloških navodil. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije poleg namakanja tal, ki seveda velja za najučinkovitejši ukrep, svetujejo še zastiranje tal (s tem se prepreči izhlapevanje vode), izvajanje ustreznih agrotehničnih ukrepov (npr. okopavanje) in agrotehnik, ki povečujejo založenost z organsko snovjo v vrtnarskih tleh.
Pa tudi terminsko sajenje. To pomeni, da se je treba izogibati pridelavi zelenjave v najbolj sušnih terminih. »Ukrepi so različno učinkoviti, uporabni in cenovno dostopni. Uporaba zgolj enega ukrepa ne prinese popolne zaščite pred sušo,« poudarjajo na zbornici. Suše se je mogoče ubraniti tudi s pomočjo vode, ki na njive prihaja iz večjih zadrževalnikov. A kot pravi strokovnjakinja, je treba pred njihovo vzpostavitvijo med drugim upoštevati zahtevne pogoje za umeščanje v prostor, kar lahko traja več let.
Po Afriki nenadna jesen?
Natančno napovedovanje vremena za daljše obdobje je, kot so že večkrat poudarili meteorologi, nemogoče. Lahko pa si pomagamo z napovedjo meteorološkega centra ECMWF in upoštevanjem starih vremenskih pregovorov. Pri prvem pravijo, da nas poleti čaka ne samo suho, ampak tudi zelo vroče vreme. Dnevne temperature bi se menda lahko celo približale najbolj vročemu poletju iz leta 2003.
tisoč dodatnih smrti je v zahodni Evropi povzročila vročina leta 2003.
Da bo poleti »trideset stopinj Celzija že kar hladno«, pa na podlagi pregovorov sklepa ljudski vremenar in ljubitelj ljudskega izročila Dušan Kaplan. Glede na to, da je bilo 12. maja, ko goduje eden od treh ledenih mož, sv. Pankracij, lepo in, kot vse kaže, se bomo sončnim žarkom lahko predajali tudi 25. maja na dan sv. Urbana, Kaplan ne dvomi o lepem in vročem poletju.
»Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je dan,« stari pregovor ponovi sogovornik. In hkrati pove še enega: »Če se Urbanu sonca zahoče, bo poletje suho in vroče.« Sveti Urban goduje 25. maja, po Kaplanovih besedah moramo biti pozorni še 15. junija, na dan sv. Vida. »Sveti Vid je češenj sit,« spomni ter doda še enega, in sicer da »pred Vidom muhe napoveduje dneve prav suhe«. Če bo okoli sv. Vida vroče in suho, potem nam vroče poletje nikakor ne uide, še pojasni. Kaplan za julij napoveduje, da bo izjemno vroč, k nam bo prišla prava afriška vročina. »Potem, po veliki maši, 15. avgusta, pa bo nenadno prišla jesen,« nas na koncu takoj strezni.
Ko pride vročinski val
Klimatologinja Tanja Cegnar z Arsa pravi, da visoke temperature najtežje prenašajo zelo majhni otroci, starejši ljudje in kronični bolniki. Bolj prizadeti so tudi posamezniki s slabšim socialnim statusom, saj imajo ti manj možnosti, da bi si blažili negativne učinke vročine. Bodisi si težko privoščijo klimatske naprave bodisi živijo v stanovanjih, ki so slabo izolirana. Ob vročinskem valu je treba najprej poskrbeti za dovolj tekočine. Še vedno velja, da je voda najboljša izbira. »Izogibajmo se alkoholu, pretiranemu pitju kave in sladkim tekočinam, ker te pospešujejo izločanje vode iz telesa,« opozarja Cegnarjeva in še, da je dobro izbrati lažjo prehrano. Vsekakor se je treba umakniti v senco ter uporabljati zunanje senčenje prostorov, saj tako v primerjavi z notranjim senčenjem sončne žarke ustavimo še pred njihovim vstopom v bivalne prostore. Slednje pa je treba zračiti zgodaj zjutraj in pozno zvečer.
Če se Urbanu sonca zahoče, bo poletje suho in vroče.
Glede na smernice Cegnarjeva tudi ocenjuje, da lahko letos pričakujemo vroče poletje. Lansko je bilo šesto najbolj vroče od leta 1961, leta 2019 pa smo imeli drugo najbolj vroče poletje (tretje pa 2017.). Za rekordno še vedno velja leto 2003. Ocenjuje se, da je bilo zaradi njega v zahodni Evropi od 50.000 do 70 tisoč dodatnih smrti. Sogovornica še poudari, da so poletja za vsaj 2,5 stopinje Celzija toplejša, kot so bila pred 40 leti.
