Hepatitisi, bolezen, zaradi katere vsako leto umre 1,3 milijona ljudi

Po svetu živi več kot 500 milijonov ljudi z eno od oblik hepatitisa, za to boleznijo pa vsako leto umre približno 1,3 milijona ljudi. Poznamo pet glavnih povzročiteljev virusnega hepatitisa, to so virusi hepatitisa A, B, C, D in E. Gre za bolezni jeter, ki lahko povzročijo akutno ali kronično bolezen tega organa. Ob nedavnem svetovnem dnevu hepatitisa, ki je letos potekal pod geslom Ukrepajte. Testirajte se. Zdravite se. Cepite se., so strokovnjaki znova poudarili pomen preventivnega ravnanja, cepljenja in diagnosticiranja ter pravočasnega zdravljenja.

Okužba z virusom hepatitisa C se prenaša predvsem z okuženo krvjo, pogosto z menjavo pribora za injiciranje med injicirajočimi uživalci drog.

Brez znakov

Dan smo letos zaznamovali že 18. zapovrstjo, nevladne organizacije pa so tokrat postavile v ospredje tudi projekt Expand, ki je namenjen izboljšanju zdravstvene oskrbe in olajšanju dostopa do testiranja za nekatere najbolj ranljive skupine v družbi; večina od 300 milijonov kronično okuženih s hepatitisom po svetu se okužbe sploh ne zaveda in zato ukrepajo šele, ko je že prepozno. Predvsem hepatitis C največkrat poteka brez znakov, ljudje so lahko kronično okuženi več desetletij, okužba pa lahko tiho pripelje do odpovedi jeter, a tudi do drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa dva, bolezni ledvic, revmatske, kožne in žilne bolezni, limfom ter utrujenost in hude bolečine v sklepih in mišicah.

Projekt Expand izvajajo Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, Legebitra, Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva ter Univerza v Ljubljani – Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo. Osredotoča se na osebe, ki se ukvarjajo s spolnim delom, migrante in uporabnike drog. S projektom zagotavljajo brezplačno in anonimno testiranje na HIV, hepatitis B in C ter preostale spolno prenosljive okužbe. Kot so poudarili ob svetovnem dnevu, z zgodnjim odkrivanjem okužb in bolezni pripomorejo k boljšim zdravstvenim izidom za posameznike in preprečujejo širjenje okužb v skupnosti. S pristopom, ki temelji na spoštovanju in vključenosti, pa projekt tudi krepi vezi v skupnosti ter spodbuja večje razumevanje in podporo za marginalizirane skupine.

Dolga inkubacija

Danes poznamo viruse hepatitisa A, B, C, D in E, v Sloveniji pa zaradi učinkovitih preventivnih ukrepov in cepljenja število primerov ostaja sorazmerno nizko; po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni imamo, denimo, drugo najnižjo prevalenco okužbe z virusom hepatitisa C v Evropi, takoj za Nizozemsko. Hepatitis A povzroča virus, ki ga izločajo bolniki in lahko v okolju preživi kratek čas, občutljiv pa je za razkužila. Inkubacijska doba znaša okoli tri ali štiri tedne, lahko pa je tudi krajša ali daljša, do 45 dni, odvisno od imunskega stanja osebe in kužne doze, ki jo človek prejme, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Človek je kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov, med prebolevanjem in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se z blatom izločajo velike količine virusov. Nekateri se okužijo, a ne zbolijo, bolezen pa širijo naprej.

Človek viruse hepatitisa A zaužije s hrano, vodo ali prek umazanih rok. Povzročitelj se izloča tudi z blatom obolelega, v higiensko neurejenih razmerah se okužba širi na zdrave osebe. Glavni simptom je zlatenica. Zdravljenje virusnega hepatitisa A je simptomatsko, bolezen praviloma izzveni brez posledic, v redkih primerih pa se lahko pojavijo zapleti na jetrih. Cepljenje proti hepatitisu A je v Sloveniji priporočljivo za vse, ki bi želeli biti trajno zaščiteni in so bolj izpostavljeni možnosti okužbe z virusom hepatitisa A, in sicer: osebe s hemofilijo, ljudje s kroničnim jetrnim obolenjem, bolniki pred transplantacijo jeter, bolniki s HIV/aidsom in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Redno testiranje omogoča zgodnjo diagnozo in pravočasno zdravljenje.

Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali souporabo okuženih igel in brizg pri injiciranju drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in piercingu ali med člani skupnega gospodinjstva pri souporabi predmetov za osebno higieno. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v šolo, od leta 2020 pa se je priključilo preostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje dosmrtna.

Za C ni cepiva

Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih, se prenaša predvsem z okuženo krvjo, pogosto z menjavo pribora za injiciranje med injicirajočimi uživalci drog, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic, lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa strokovnjaki testiranje priporočajo vsem, ki so prejeli kri ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni, obstaja pa učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa iz telesa. V Sloveniji so najbolj tvegana skupina za okužbo s hepatitisom C injicirajoči uživalci drog.

Hepatitis D povzroča virus hepatitisa D, ki pa za razvoj potrebuje virus hepatitisa B. Prenaša se s spolnim stikom in s transfuzijo kontaminirane krvi ali krvnih derivatov. Bolezen lahko poteka akutno, včasih v hudi obliki, lahko pa preide v kronični hepatitis in cirozo jeter. Način prenašanja je podoben kot pri hepatitisu B. Okužba je večinoma omejena na osebe z visokim tveganjem za okužbo s hepatitisom B, zlasti na intravenske uživalce drog. Virus se prenaša tudi s spolnim stikom in pri neprofesionalnem tetoviranju in prebadanju telesa z uhani. Za hepatitisom E lahko zbolijo vsi, nevaren pa je predvsem za starejše osebe, kronične bolnike in bolnike z okvaro jeter. Človek viruse hepatitisa E zaužije s hrano, vodo ali prek umazanih rok, povzročitelj se določen čas izloča z blatom in se v higiensko neurejenih razmerah širi na zdrave osebe. Zdravljenje je simptomatsko.