Ločilo za čas

Gradivo korpusa Gigafida 2.0 kaže, da se kombinacija okrajšave ok. (za okoli), letnic in ločil (pomišljaja oz. poševnice) pojavlja v dveh primerih.

V prvem primeru je z ok. označeno približno leto začetka ali konca nečesa. Največkrat gre za leto rojstva osebe, redkeje za leto smrti ali za oboje:

Luka Knafelj (ok. 1621–1671), največji dobrotnik slovenskih študentov vseh časov, naj bi bil rojen v Ribnici na Dolenjskem.

Kay, John (1704–ok. 1764), britanski izumitelj tekstilnih statev

Šems Ed Din Muhamed (ok. 1325/26–ok. 1390) je znan po imenu Hafis, kar pomeni »tisti, ki zna Koran na pamet«.

Za zaznamovanje trajanja je v zgornjih primerih pričakovano uporabljen predložni pomišljaj, ki nadomešča predloga od in do. Zanimiva pa je raba poševnice v tretjem primeru, ki ob okrajšavi ok. dodatno zaznamuje dvom o natančni letnici. V gradivu je poševnica rabljena v takih primerih, ko je predložni pomišljaj že »zaseden«.

Poševnica se običajno uporablja pri dveh zaporednih letih, ko govorimo o časovnih obdobjih, ki obsegajo del enega in del drugega leta, npr.: Isaac Posch (ok. 1591–1622/23) je najpomembnejši zgodnjebaročni skladatelj, ki je v zgodnjem 17. stol. deloval tudi na območju današnje Slovenije.

Poševnica redkeje zaznamuje tudi daljše časovne razpone, npr.:

Nadangel Mihael se bojuje z zmajem, Apokalipsa iz Metropolitanskega muzeja v New Yorku, nastalo ok. 1300/1325 nekje v zahodni Franciji

Motiv drug na drugega položenih trilistov v vrhnjem delu okna srečamo v Parizu (Saint-Chapelle, Gornja kapela, 1241–1245/48).

Pogostejše ločilo je predložni pomišljaj, ki zaznamuje prvo in zadnjo časovno točko nastanka, ne glede na to, ali gre za obdobje dveh ali več let, npr.:

V Dami s hermelinom (ok. 1489–1490), portretu Cecilie Gallerani, je Leonardo ujel svetlo iskrenje na obrazu te inteligentne ženske in upodobil še bogate barve njenega oblačila.

Kipu mrtvega Kristusa (ok. 1500–1520) manjkajo trnova krona, roke in spodnji del nog.

Obe ločili sta v rabi, pogostejša in zaradi ustaljenega pomena zamejevanja obdobij je raba predložnega pomišljaja. Poševnico pa je smiselno uporabiti v primerih, ko zaznamujete trajanje in je zagotovo znana le ena letnica, medtem ko je druga zgolj okvirna.

Pišite na lektura@slovenskenovice.si. Vesela bom vaših odzivov!