Lovci bodo po novem uporabljali tudi dušilce zvoka

Po dobrih dveh letih priprav in usklajevanj je državni zbor 15. julija z večino glasov končno sprejel spremembe in dopolnitve zakona o orožju. Ta bo začel veljati čez tri dni, prinaša pa vrsto novosti, ki bodo dobrodošle predvsem za lovce in športne strelce, hkrati pa je s triletno zamudo prilagojen zahtevam Evropske unije.

Skladno z evropsko orožno direktivo bo začela veljati nova kategorizacija orožja, pri čemer ta ni bistveno spremenjena, kar se tiče lovskega in orožja za športne namene. Večina sprememb in prekategorizacij je pri vojaškem in predelanem vojaškem orožju. Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač je povedal, da je za lovce najpomembnejša novost ta, da je zdaj dovoljena uporaba blažilcev poka, kar nas po njegovem prepričanju z Nemčijo in Francijo uvršča med trojico najliberalnejših držav.

Dobrodošlo tudi za pasja ušesa

Bradač meni, da je uvedba blažilcev poka pozitivna stvar, saj pri puškah jakost poka lahko doseže glasnost okoli 165 decibelov. To ne pomeni, da bo ta povsem zadušil zvok, ampak ga bo zmanjšal na sprejemljivo raven hrupa, to je pod 140 decibelov. To je sicer še vedno veliko, toda zmanjšanje bo dobrodošlo tako za lovčeva ušesa kot tudi za manjši stres lovskih psov, ki so za glasne poke občutljivejši kot človek. S tem se bo vsaj delno omililo poškodbe sluha pri obeh, manj glasnega poka pa bodo veseli tudi ljudje, ki bivajo v bližini lovišč in so se doslej pritoževali nad glasnim pokanjem lovskih pušk v zgodnjih jutranjih urah.

Kdor si bo hotel omisliti blažilec poka na puški, bo po Bradačevih besedah moral plačati od 250 do 500 evrov za izdelavo zunanjega navoja na cevi in za blažilec poka. Tisti, ki bodo kupili novo lovsko puško z že vgrajenim (integriranim) blažilcem zvoka, pa bodo morali zanjo odšteti najmanj 1000 evrov več. K temu lahko prištejemo še dodatni strošek za nočni strelni daljnogled, ki ga bo po novem dovoljeno kupiti v prosti prodaji (enostavni stane okoli 500 evrov). Prednost nočnega daljnogleda pred klasičnim je predvsem, da se z njim zmanjša možnost zastrela divjadi, saj je strel natančnejši, poleg tega pa v mraku ali temi lažje ugotoviš, za katero žival gre.

Lov na nelovnih površinah

Novela zakona daje le pravno podlago za uporabo lovskega orožja za izredne primere lova na nelovnih površinah, kmetijski minister pa bo moral še posebej predpisati pogoje in način izvajanja. Kot pravi Bradač, bo moral biti ta predpis napisan tehtno, saj gre za zelo občutljivo območje, kjer lahko med lovom pride do poškodb ljudi in nastanka materialne škode. Tako je denimo problem, kako loviti na Golovcu, kjer je veliko divjadi in tudi veliko sprehajalcev.

Tako lovci kot športni strelci pa so veseli dopolnitve zakona, ki omogoča posojanje orožja. Gostu iz Italije tako ne bo treba več prek meje prinašati lastnega lovskega ali športnega orožja, pred tem izpolnjevati številnih obrazcev za njegov uvoz in izvoz, skrbeti za njegovo ustrezno prevažanje in hrambo, temveč mu ga bo lahko posodil kateri od lovcev ali pooblaščena oseba lovske družine, sam pa bo moral pri sebi vseskozi imeti le potrdilo, da gre za izposojeno orožje. Bo pa z njim moral biti za čas lova ali tekmovanja na strelišču vseskozi lastnik posojenega orožja. Enako velja tudi za lovskega pripravnika, ki mu lahko da v uporabo lovsko orožje tudi mentor, in sicer za čas trajanja lova na območju lovišča in pod njegovim nadzorom. Ta novost bo za od 500 do 600 pripravnikov, kolikor jih izpit opravlja vsako leto, več kot dobrodošla, saj bo usposabljanje veliko bolj realistično kot doslej.

Ker je med lovci vse več starih članov lovskih družin (povprečna starost je 58 let), je zakonodajalec veliko večjo odgovornost naložil zdravnikom. Ti morajo po uradni dolžnosti obvestiti upravni organ, če lovec ni več sposoben za uporabo orožja (visoka starost, demenca, bolezenski razlogi). Konkretneje so določeni še pogoji, kdaj nastanejo zadržki zaradi javnega reda in miru (kazniva dejanja z elementi nasilja) oziroma zadržki zaradi »nezanesljivosti«. Upravna enota za imetnike orožnih listin pa po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje določenih pogojev (zadržek javnega reda in zanesljivost) vsakih 5 let.