Marie Curie, prva ženska z Nobelovo nagrado

Maria Sklodowska se je rodila 7. novembra 1867 na Poljskem, v času, ko ženske niso imele dostopa do visoke izobrazbe, a je vseeno postala ena najboljših znanstvenic na svetu. S sestro Bronio sta se po končani srednji šoli izobraževali na skrivaj, na Leteči univerzi, poljski domoljubni visokošolski ustanovi, ki je izobraževanje omogočala tudi ženskam; lokacija šole se je venomer spreminjala, da jih ne bi odkrili. Bronia se je potem odpravila v Pariz, na znameniti Sorboni je študirala medicino, Maria pa je ostala na Poljskem in se zaposlila kot guvernanta in inštruirala dijake. Sestri sta namreč sklenili dogovor: najprej bo Maria služila in podpirala sestrino izobraževanje, potem pa bo čez nekaj let sestra podpirala njo.

Marie Curie, najslavnejša znanstvenica v moškem svetu FOTO: Getty Images

A le malo je manjkalo, pa Maria ne bi odšla v Pariz: zaljubila se je in se zaročila z najstarejšim sinom družine Žorawski, za katero je delala. Toda njegova mati je menila, da Maria ni dovolj dobra zanj, in ga prepričala, da je razdrl zaroko in zvezo, Maria pa je 1891. le začela študirati na Sorboni, in sicer matematiko, fiziko in kemijo. Takrat je začela uporabljati francosko različico svojega imena, Marie. Sprva je stanovala pri sestri, kmalu si je najela skromno sobico v Latinski četrti. Preživljala se je z inštrukcijami. Leta 1893 je kot prva v letniku diplomirala iz fizike, čeprav je začela z bistveno slabšo podlago kot kolegi, težave ji je povzročalo tudi francosko strokovno izrazoslovje, in se zaposlila v industrijskem laboratoriju svojega profesorja Gabriela Lippmanna. Študij je nadaljevala in se s pomočjo štipendije 1894. prebila do magisterija iz matematike. Pozneje je tudi doktorirala – bila je prva Evropejka z doktoratom znanosti.

Trikrat ga je zavrnila

Istega leta je spoznala 35-letnega Pierra Curieja, in sicer prek skupnega znanca, ki je vedel, da ima Pierre prostor v laboratoriju, ki ga je Marie potrebovala za raziskave o magnetnih lastnostih jekla. Pierre in Marie sta se zaljubila, zaprosil jo je, a ga je zavrnila – in to kar trikrat! Da je rekla šele potem, ko ji je obljubil, da se bo odpovedal svoji znanstveni karieri in se z njo vrnil na Poljsko, kot je načrtovala, ko bo končala študij. Upala je, da bo dobila službo na univerzi, ki si jo je želela, a je ni, ker je bila ženska, zato sta s Pierrom ostala v Parizu in se poročila; nevesta ni bila v belem, pač pa modrem. A Poljska je bila vselej v njenem srcu: ko je odkrila radij in polonij, je slednjega poimenovala po rodni domovini, deželi, ki jo je vselej imela za dom in upala, da se bo nekoč vrnila tja. Čeprav je vse odraslo življenje živela v Franciji, je leta 1932 odprla raziskovalni institut v Varšavi, ki ga je sprva nadzirala in vodila sestra Bronia.

Kip Marie Curie s polonijem v roki FOTO: Getty Images

Marie je bila prava rekorderka: postala je prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado, in obenem prvi človek, ki jo je dobil dvakrat! Nagrado za fiziko si je delila z možem Pierrom Curiejem in Henrijem Becquerelom (1903). Leta 1911 je prejela še Nobelovo nagrado za kemijo, in to na vrhuncu osebnega škandala, ki so ga z veseljem pograbili tudi mediji: imela je razmerje z nekdanjim moževim učencem, poročenim fizikom Paulom Langevinom, ki je bil še pet let mlajši od nje (aprila 1906 je Pierra, ki je bil zaradi sevanja že precej bolan, povozila kočija, padel je pod kolesa, počila mu je lobanja; mesec dni pozneje je Marie postala prva profesorica v zgodovini Sorbone, zasedla je mesto pokojnega moža). Odbor za Nobelovo nagrado jo je prosil, naj ne pride na Švedsko, kjer so podeljevali nagrade, saj so se bali medijskega poročanja. A Marie je vseeno šla.

Nadarjeni Curiejevi

Družina Curie je, se zdi, kot magnet pritegovala Nobelove nagrade. Marie je imela dve hčeri. Irene je šla po materinih in očetovih stopinjah, postala znanstvenica in prejela nagrado leta 1935 (delila si jo je z možem Fredericom). Eve, ki je postala koncertna pianistka in pozneje pisateljica, je bila edina v družini, ki ni prejela prestižne nagrade, je pa bila poročena z diplomatom, Henryjem Labouissejem, ki je v imenu Unicefa, katerega izvršni direktor je takrat bil, leta 1965 prevzel Nobelovo nagrado za mir.

Marie je umrla leta 1934 zaradi aplastične anemije, najverjetneje zaradi izpostavljenosti sevanju pri delu z njej tako ljubim radijem. Njeni zvezki so še vedno shranjeni v s svincem obdanih škatlah, saj so radioaktivni (besedo si je izmislila prav Marie) in bodo taki še nekaj časa. Radij ima namreč razpolovno dobo 1600 let!

Pepel zakoncev Curie so 1995. po naročilu tedanjega francoskega predsed­nika Mitterranda prestavili v grobnico v Pantheonu, kjer počivajo junaki francoskega naroda. Marie je prva ženska med njimi!