Martin Golob na pomoč misijonarjem

Včeraj je godoval sv. Krištof, zato je bila minula nedelja t. i. Krištofova nedelja, ko so po Sloveniji blagoslavljali vozila. Sv. Krištof je živel v 3. stoletju po Kristusu, umrl je leta 251, še danes je zavetnik čolnarjev, splavarjev, romarjev, voznikov in pilotov; priprošnjik v stiski in zoper naglo smrt. Tudi nekdanja pokopališka cerkev v Ljubljani je bila posvečena sv. Krištofu. V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper preklinjanje in pijančevanje. Taka bratovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvasorjevih časih dosti članov. Danes pa se ljudje na Krištofovo nedeljo zbirajo pri maši. Tudi v Grosupljem.

V Marijini cerkvi je Martin Golob maševal minulo nedeljo. Foto: Dragica Ivič

Pomaga tudi Martin

»Na Krištofovo nedeljo sem blagoslovil v Grosupljem veliko avtomobilov. Blagoslovil sem tudi ogromno tovornjakov v dveh podjetjih, ki se ukvarjata s prevozništvom. Blagoslovil sem kolesa in kolesarje, ki smo se zbrali na Čreti (Marijina cerkev, ki spada pod župnijo Vransko). Bilo je zelo lepo. Zvečer sem blagoslovil gasilska vozila ljubljanske brigade,« je svojo delovno nedeljo opisal Martin Golob, župnik župnije Grosuplje, Polica in Lipoglav.

Toliko obiska na Čreti ne pomnijo. Foto: Mojca Pustoslemšek

Dogodek na Čreti sta organizirala Matjaž Jurjevec (Martin Golob je poročil njegovo hčer) in Franc Finkšt, oba tudi kolesarska navdušenca. »Voznikom sem položil na srce, naj vsak skrbi za varno vožnjo in da je vožnja nekaj, v čemer naj se ima človek lepo. Da razveseljuje sebe in druge. Pri vsem tem smo zbirali sredstva za misijone,« je Martin za Nedeljske novice povedal, da je pripravil nabirko, s katero so zbirali cekine za vozila misijonarjev.

Od 1986. v Sloveniji

Omenjena akcija ima na tujem in v Sloveniji lepo in bogato tradicijo. Smrt prijatelja je bila potrebna, da je nastala dobrodelna organizacija MIVA (Missions-Verkehrs-Arbeitsgemeinschaft). Ustanovljena je bila 22. marca 1927 v Kölnu, idejo je dal Paul Schulte, ki so ga imenovali kar leteči pater. Njegov najboljši prijatelj Otto Fuhrmann, ki je odšel v misijone, je v Namibiji kot misijonar umrl za malarijo. Ves teden so ga vozili na lojtrnem vozu in potem še pet dni nosili na ramenih do bolnišnice. Prišel je prepozno in naslednji dan je umrl. To, da misijonarji nimajo za pomoč sebi in drugim niti osnovnih prevoznih sredstev, je patra Schulteja zelo prizadelo. Po Evropi je začel iskati darovalce za nakup misijonskih vozil. Ideja je obrodila sadove in se širila naprej. Tudi v Sloveniji. Na misijonskem sestanku v Tinjah na Koroškem je oktobra 1986 padla ideja o samostojni organizaciji MIVA Slovenija. Pokojni nadškof Alojzij Šuštar je zadevo podprl in tako je 1987. začela ta dobrodelna ustanova pod vodstvom Staneta Kerina svoj zmagoviti pohod. Brez vsakih materialnih sredstev je poskušala pomagati našim misijonarjem, da bi prišli do prepotrebnih vozil. Stanetova zagnanost in širina srca slovenskega človeka sta obrodili bogate sadove. MIVA Slovenija izpelje večino svojih projektov prek MIVA Avstrija. Tam namreč prek dobro razvejane mreže informacij ugotovijo, na kakšen način je mogoče z najmanjšimi stroški dostaviti misijonarju kar najboljše vozilo.

Do danes 476 vozil

Z darovi vernikov je tako MIVA Slovenija v letu 2023 podprla devet projektov za nakup 20 vozil v skupni vrednosti 267.934,35 evra. »Med letoma 1987 in 2023 smo kupili ali sofinancirali 476 vozil oziroma projektov. Od tega je bilo največ avtomobilov (293), sledijo motorji in motorna kolesa (51) ter kolesa (39), kombiji (18), kupili pa smo tudi nekaj tovornjakov in kamionetov, avtobusov in minibusov, traktorjev in priključkov, reševalnih vozil in tudi nekaj čolnov (8). Slovenski verniki se v glavnem zavedajo pomembnosti prevoznih sredstev za misijonarje. To kaže namenska nabirka za akcijo MIVA, ki poteka ob blagoslovih vozil in vsako leto doživi lep odziv. Dejstvo je, da so ceste in poti v misijonskih krajih pogosto težko prevozne in zato misijonarji potrebujejo dobra prevozna sredstva. Ker v tretjem svetu, razen v glavnih mestih, še vedno primanjkuje vozil, so vozila misijonarjev pogosto ena redkih v določenem kraju, sploh na deželi in po vaseh. Zato misijonarji pomagajo celotnim skupnostim s prevozom hrane, materiala, šolskih potrebščin, ljudi, bolnikov, gradbenega materiala. Če ne bi imeli dobrih vozil, tudi vse te pomoči ne bi mogli izvajati. Zato so vozila v misijonskih krajih zares pomembna in darovalci v Sloveniji to vedo,« nam je pojasnil Janko Pirc, tajnik Misijonarskega središča Slovenije. Tudi letos so si zadali cilj pomagati pri nakupu.

Sestra Vida Gerkman prosi za pomoč pri nakupu invalidskega vozička. Foto: Missio.si

Devet prošenj

V Zambiji so v več mestih skupnosti jezuitov. Peter Bwanali deluje in živi v skupnosti Kitwe, v njegovem imenu za pomoč pri nakupu vozila prosi Stanko Rozman, pri nakupu bodo sodelovali tudi g. Jože Kopeinig, MIVA Avstrija, in skupnost jezuitov. Zbirajo se tudi sredstva za pomoč v Beninu, bratje frančiškani so ostali brez edinega prevoznega sredstva, saj je imel pater Roland, župnik župnije sv. Bernardke v Natitingouju, prometno nesrečo.

Tudi to se zgodi na misijonu. Foto: Missio.si

Uršulinka sestra Polona Švigelj je bila misijonarka v Senegalu. Zaradi zdravja se je pred leti vrnila v Slovenijo, a ostala v tesnih stikih z misijoni in Senegalom. Od tam prihajajo vedno nove prošnje, saj nimajo sredstev za investicije in večje nakupe. Tokrat je prošnja prišla iz redovne skupnosti patrov Svetega Duha (Spiritains) v Dakarju, kjer imajo dotrajano vozilo. Jezuit Janez Mujdrica deluje v Zambiji. Na katoliški univerzi v mestu Kitwe poučuje versko vzgojo, veliko časa namenja študentom in pogovoru z njimi. Mujdrica je še edini aktivni slovenski misijonar v Zambiji, so pa tam nekoč delovali številni. Poslal je prošnjo za pomoč iz sklada in našel ugodno ponudbo za nakup novega vozila. Janez Krmelj, duhovnik ljubljanske nadškofije, deluje na jugovzhodnem delu Madagaskarja, kjer je pod okriljem skupnosti Akamasoa postavil nov misijon Ampitafa. Misijon ima svojo šolo, cerkev, dispanzer, porodnišnico … Slovenski misijonarji na Madagaskarju se navdušujejo nad starimi avtomobili toyota landcruiser, ker so zaradi blata, prahu in vode primernejši, a jih na Madagaskarju ni moč več kupiti ali naročiti. Prek MIVA Avstrija je take vrste motor še možno naročiti, obenem opravijo vse nadgradnje, hkrati je avto iz Evrope kvalitetnejši kot tisti, ki ga kupijo na Madagaskarju. ​Martin Kmetec je misijonar in izmirski nadškof v Turčiji, prosi za avto za skupnost Karsiyaka. Stane Kerin je od 2019. misijonar v Vangaindranu na Madagaskarju, pomaga domačemu duhovniku pri pastoralnem delu na župniji in podružnicah, za dostop potrebuje zanesljivo vozilo. MIVA Slovenija bo pomagala tudi patru Arturju Zarasu, ki deluje v Kazahstanu. Sestra Vida Gerkman prosi za nakup sredstev za električni voziček za bolnega albanskega dečka Klajdija, ki ima mišično distrofijo.