Koroške občine si želijo sanacijo, ki bo dolgotrajna, država pa predvsem vrnitev v prejšnje stanje

Lanska ujma, ki je prizadela skoraj vso državo, še ni pozabljena. In, kot kaže, še nekaj časa ne bo. Nihče ne trdi, da se škoda ne odpravlja, po prepričanju nekaterih sicer prepočasi, drugi pravijo, da »dovolj hitro,« tretji se hudujejo nad državo, četrti kar tako, peti pa se križajo in upajo, da se kaj takega, kot se je zgodilo lani, ne bo ponovilo.

Roko na srce, gradbišč, ki jim na Koroškem pravijo popoplavna, ni malo, stroji brnijo, porečja in bregovi dobivajo nov, posodobljen videz, v Srednjem Doliču, denimo, bodo kmalu slovesno odprli nov most, kraj, kjer stoji, pa je že dobil povsem drugačen videz, ki preseneča tudi staroselce. »Saj je bilo drago, vendar upamo, da bo zdržal vsaj sto let in še več,« skoraj v en glas pravijo domačini.

Ni vse tako idilično

A vse ni tako idilično. Koroške občinarje z župani na čelu še kar razburja nedavni dopis, ki jim ga je dostavilo ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). V njem je občinam dalo usmeritve za popoplavno sanacijo. Za to so se na MNVP odločili, ker so na podlagi opravljenih regijskih obiskov, ugotovitev iz pregledov dostavljene projektne dokumentacije ter opravljenih posamičnih sestankov z občinami ugotovili, da »imajo občine zelo različno razumevanje, kaj pomeni obnova poškodovanega objekta po naravni nesreči, kot tudi, kaj je pravna podlaga in kateri so upravičeni stroški pri obnovi iz naslova prejetih ali pričakovanih sredstev državnega proračuna za obnovo«.

Gradbišče novega mostu v Srednjem Doliču FOTO: Dejan Vodovnik

Da poenotijo razumevanje in povečajo učinkovitost pri pripravi projektne dokumentacije in izvedbe obnovitvenih del na podlagi ZOPNN1 (zakon o odpravi posledic naravnih nesreč), so občinam dali pojasnila, ta pa so v lokalnih koroških skupnostih sprožila negativne odzive. Občine si namreč želijo sanacijo, ki bo dolgotrajna, država pa predvsem vrnitev v prejšnje stanje, četudi je jasno, da je to neprimerno za take naravne ujme, kot so bile avgustovske poplave.

Občinarji na Ravnah na Koroškem so prepričani, da jih na državni ravni »nekako ne razumejo povsem«, saj, kot je medijem dejal tamkajšnji župan Tomaž Rožen, si »želimo, da se naredi bolje kot prej, oni (država; op. a.) pa si to predstavljajo manj kot mi«. V mnenju se mu je pridružil prevaljski župan Matic Tasič, ki je še poudaril, da »če bodo naredili dela tako, kot si predstavlja država, kar pomeni, da bo vzpostavljeno stanje kot pred ujmo, to pač ne pomeni izboljšanja stanja, razmer in večje varnosti pred poplavami«.

Negodovanje

Usmeritve v dopisu so bile po navedbah ministrstva nujne tudi zaradi ugotovitev državne tehnične pisarne, da projektna dokumentacija, ki jo občine dostavljajo v pregled in potrditev, ni izdelana na zadovoljivi ravni, ki bi omogočila kakovostno izvedbo obnove.

Meža je na Prevaljah porušila hišo. FOTO: Dejan Javornik

In krog iskrenja se zaključuje. Zaključen pa še zdaleč ni. Negodovanje se je nadaljevalo in se še. Zato ne preseneča nedavni (po mnenju nekaterih županov dokaj presenetljivi) obisk, pravzaprav delovno srečanje državnega sekretarja in vodje službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica s sodelavci iz državne tehnične pisarne s koroškimi župani. Kot je po obiskih medijem povedal Šefic, so obravnavali »konkretne težave, s katerimi se občine soočajo pri pripravi projektov obnove«. Šefic si je ogledal tudi Nužijev plaz v občini Mežica, kjer so ga seznanili, kot so pozneje zapisali v sporočilu vladne službe, »s potekom dvofazne sanacije spodnjega dela hudourniških grap, ki so v območju državne ceste«. Pozneje si je Šefic s spremljevalci ogledal tudi plaz Koroški Selovec … In se seznanjal naprej.

V Slovenj Gradcu se je srečal s tamkajšnjim županom Tilnom Kluglerjem in s strokovnimi sodelavci »opravil konstruktiven pogovor, v okviru katerega so iskali rešitve za probleme, s katerimi se soočajo po lanskih katastrofalnih poplavah. Prav o vseh so se iskreno pogovorili v želji, da najdejo rešitve in dogovore, kako zadeve urejati naprej.«

Ko je Šefic s spremstvom seznanjen odšel s Koroškega, je pravzaprav vse – vsaj za zdaj – ostalo, kot je bilo. Gradbišča, mehanizacija, krampi, lopate.

Kot pravi župan Mislinje Bojan Borovnik, tudi državni svetnik, dela ni malo, denar, namenjen za popoplavno sanacijo, je in bo zagotovo porabljen do roka, ki ga je občinam dala država (konec leta 2024). »Če ne bo, bo ostal na čakanju do naslednjega razpisa,« pravi Borovnik. Nujnih projektov na t. i. nepredvidenih gradbiščih je še nekaj, pravi, težava pa je, ker primanjkuje projektantov, hkrati se zaiskri tudi na relaciji med načrti občin, tudi Mislinje, in državne tehnične pisarne, ki pač »zadeve vidi iz svojega zornega kota«.

In spet smo pri državi in njenem videnju sanacije t. i. nepredvidenih gradbišč oziroma popoplavne sanacije in videnjem lokalnih skupnosti, ki svoje ozemlje pozna do obisti.

In kot je v enem od grafitov, namalanih na enem od koroških zidov, neznani avtor cinično citiral verz pesmi Tomaža Domicelja »saj po novem letu bolje bo«, za Koroško to očitno pač ne velja.